Z odpadki v Logatec
Včeraj so se župani in predstavniki 17 občin Istre, Krasa in Notranjske odločili o sodelovanju pri pripravi projekta za skupni center za ravnanje z odpadki v Logatcu. Pripravili bodo vlogo za kohezijska sredstva.
HRPELJE >Delovanjejužnoprimorskega konzorcija za gospodarjenje z odpadki Gojup se je vendarle premaknilo z mrtve točke. Na pobudo koordinatorja konzorcija Gašparja G. Mišiča, podžupana piranske občine, so se včeraj sestali župani in predstavniki 17 občin, na sestanku pa je padla odločitev o medobčinski pogodbi, katere osnutek je že na papirju. Z njo se bodo zavezali, da se bodo podali na pot za skupni projekt centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK), ki bi ga zgradili v Logatcu. Ujeti morajo še zadnji vlak in na ministrstvo za okolje in prostor še pred poletjem oddati vlogo za črpanje denarja iz evropskih kohezijskih skladov.
Župan logaške občine Berto Menard je zadovoljen, da bodo sistemsko rešili težave z deponiranjem odpadkov: “Območje naše občine je primerno za tak center, ki bo opremljen s sodobno tehnologijo za mehansko obdelavo odpadkov. Četudi bo blizu ljubljanskega, je to vseeno primerno, saj si tako lahko pomagamo v primeru okvar.”
Odpadki z Istre in Krasa bodo torej šli v Logatec; okoljski minister Roko Žarnić to zamisel močno podpira. “Lokacija je pri Lomu, tik ob avtocesti in to je pol ure iz Kopra,” našteva minister, ki se pri tem projektu nadeja občinske podpore. Roko Žarnič sicer meni, da bo projekt gradnje centra za mehansko obdelavo odpadkov težko uspel priti do evropskega kohezijskega denarja. “Bolj realno je javno-zasebno partnerstvo,” pravi Žarnić. Država pa bo pri tem morala poskrbeti, da ne bo prihajalo do samovolje pri določanju cen. Problemček, da je lokacija pri Lomu na območju Nature 2000, se bo po ministrovem mnenju dalo rešiti. Minister upa, da bodo občine pogodbo podpisale čimprej: “Imeli bomo center za 200.000 populacijskih enot, kar pomeni bistveno znižanje stroškov.”
Vsi smeti v Logatec
Center bi se raztezal na treh hektarih občinske zemlje, tja bi letno zvozili približno 70.000 ton smeti iz vseh občin partneric. Te bi izdatke plačevale glede na število prebivalcev in količino odpadkov. Obdelava tone odpadkov s prevozom vred bi okvirno stala približno 90 evrov. Za delovanje centra predvidevajo sklenitev pogodbe s koncesionarjem ali morebiti javno-zasebno partnerstvo. S centrom bi dolgoročno, vsaj za 30 let, rešili problematiko odlaganja odpadkov 17 občin (med primorskimi so Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Pivka, Postojna in Sežana). Odprti so tudi za druge občine.
Vlogo za projekt naj bi pripravljali na logaški občini, ki bo nosilka projekta. 15 odstotkov od 70 odstotkov neto vrednosti projekta sofinancira država, po nekaterih ocenah naj bi šlo za 35 milijonov evrov.
Pretovorna postaja na Srminu
Od tega tedna je poleg koprske zaprta tudi piranska deponija. Za izolsko pa tamkajšnji župan Igor Kolenc pravi, da jo leta 2015 čaka enaka usoda. Na ravni treh občin pa se še dogovarjajo za skupno pretovorno postajo odpadkov na Srminu.
LEA KALC FURLANIČ