Z vojno v Ukrajini se je nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov še povečala

Svet
, posodobljeno:

Oskrbovalne verige so v zadnjih letih doživele velike spremembe, ki so posledica različnih motenj, kot so ameriško-kitajska trgovinska vojna, nesreča v Sueškem kanalu in pandemija covida-19. Nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov se je z vojno v Ukrajini samo še povečala, pravi Uroš Kramar s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru.

Nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov se je z vojno v Ukrajini 
samo še povečala.
Nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov se je z vojno v Ukrajini samo še povečala.Tomaž Primožic/FPA

CELJE > Med večjimi motnjami, ki so in še vedno globalno vplivajo na delovanje oskrbovalnih verig in na oskrbo v zadnjih letih, so pandemija covida-19 in ukrepi, povezani z njo.

"Medtem ko so države tekmovale za pridobitev medicinskih pripomočkov, je prišlo do globalnih sprememb v povpraševanju (na primer vzpon e-trgovine, digitalizacija industrije ali porast potrošne elektronike), kar je prizadelo mnoga podjetja in panoge ter povzročilo velike težave pri čezmorski trgovini," v članku, ki ga je objavila fakulteta, piše Uroš Kramar in dodaja, da čeprav so se že pričeli kazati znaki umirjanja, smo zdaj priča novim zaustavitvam in covidnim ukrepom na Kitajskem.

Poleg pandemije med motnjami v zadnjih letih, ki so močno vplivale na dobavo produktov in posledično na spreminjanje načina delovanja oskrbovalnih verig, navaja ameriško-kitajsko trgovinsko vojno, nesrečo v Sueškem kanalu ali požare v tovarnah v letih 2020 in 2021.

"Nujnost prilagoditve oskrbovalnih tokov se z ukrajinsko-rusko krizo, invazijo na Ukrajino in sankcijami s strani Zahoda in nekaterih drugih držav proti Rusiji samo še povečuje. Priča smo novi, izredno močni motnji, ki kaže na močne strukturne premike na področju delovanja globalnih oskrbovalnih verig," pravi Kramar.

Tako predvsem evropska in ameriška podjetja močno zmanjšujejo odvisnost od zunanjih trgov, denimo od Kitajske pri končnih produktih in komponentah ali od Rusije pri energiji in surovinah. "Vse to bi lahko vodilo do bolj lokalno oziroma regionalno oblikovanih oskrbovalnih verig," meni Kramar.

V povezavi z vojno v Ukrajini se pojavljajo vprašanja, kako dolgo bo trajal konflikt in kakšni bodo njegovi učinki ter kakšni bodo učinek in posledice sankcij za Rusijo. Zadeve se iz dneva v dan spreminjajo, kar še povečuje tveganja, negotovost in predvidevanja, pravi Kramar.

Na oskrbovalne verige vpliva prekinitev transportnih in oskrbovalnih poti z začetkom vojne. Nemška avtomobilska proizvajalca Volkswagen in BMW sta na primer ustavila montažne linije v Nemčiji zaradi pomanjkanja kabelskih snopov, ki jih v Ukrajini proizvaja nemško podjetje Leoni, slovenski Revoz je zaradi težav z dobavo elektronskih sestavnih delov ustavil proizvodnjo.

Motnje povzročajo tudi podjetja, ki delujejo na ruskem in ukrajinskem trgu in so zaradi vojne ustavila poslovanje. Po podatkih Univerze Yale je že več kot 330 podjetij omejilo ali zaustavilo svoje poslovanje v Rusiji. Rusija se je odzvala s povračilnimi ukrepi, med katerimi so tudi grožnje z nacionalizacijo tujih podjetij, ki so ali še bodo zapustila državo zaradi gospodarskih sankcij.

Tretji vplivni dejavnik na motnje v delovanju oskrbovalnih verig in posledično na gospodarska gibanja pa so ključni viri oskrbe. Rusija in Ukrajina sta namreč pomembna globalna vira mnogih ključnih surovin, energije in produktov.