Z življenjem so še bolj kot v Sloveniji zadovoljni le na Danskem

BRUSELJ > Spomladanski Eurobarometer 2026 kaže Slovenijo kot državo z izrazito dvojno sliko. Na eni strani so prebivalci z življenjem razmeroma zadovoljni, gospodarski položaj lastnega gospodinjstva ocenjujejo bolje od povprečnega Evropejca in se močno čutijo povezane tako z državo kot z Evropo. Na drugi strani pa je njihovo zaupanje v politične institucije nizko, podpora nekaterim ključnim evropskim usmeritvam, zlasti na področju obrambe in vojaške pomoči Ukrajini, pa precej šibkejša kot v večini držav EU.

Skoraj vsi Slovenci zadovoljni z življenjem

Najbolj izrazit odmik v Sloveniji od povprečja EU se kaže pri oceni lastnega vsakdana. Kar 96 odstotkov vprašanih v Sloveniji je zadovoljnih (ali zelo zadovoljnih) z življenjem, ki ga živijo. Enak delež je zadovoljen tudi z vsakdanjim življenjem. To je precej nad povprečjem EU, ki znaša 87 oziroma 85 odstotkov. Podobno velja za finančni položaj gospodinjstev: v Sloveniji ga kot dobrega ocenjuje 83 odstotkov vprašanih, v EU 75 odstotkov. Tudi osebni zaposlitveni položaj Slovenci ocenjujejo nekoliko bolje od povprečja EU.

Ta razmeroma ugodna osebna slika pa se hitro spremeni, ko vprašanja preidejo na državo, politiko in prihodnost. Slovensko gospodarstvo kot dobro ocenjuje 56 odstotkov vprašanih, kar je sicer precej več od povprečja EU, kjer je takšnih 38 odstotkov. A pričakovanja za prihodnje leto so previdna: 37 odstotkov vprašanih v Sloveniji pričakuje poslabšanje gospodarskih razmer v državi, le 15 odstotkov izboljšanje, 42 odstotkov pa meni, da bo stanje ostalo enako.

V Sloveniji se prebivalci še vedno v največji meri (94 odstotkov) navezani na državo - sledi njihov kraj (93 odstotkov), Evropa kot celina (72 odstotkov) in še Evropska unija (66 odstotkov). Nekoliko več (78 odstotkov) se jih počiti kot državljani EU.

Foto: Bor Slana/sta

Največjo skrb predstavlja draginja

Ni presenetljivo, da se med največjimi domačimi skrbmi na prvem mestu pojavlja draginja. Rast cen, inflacijo in življenjske stroške je kot eno od dveh najpomembnejših vprašanj za Slovenijo navedlo 39 odstotkov vprašanih. Sledijo zdravstvo z 22 odstotki, gospodarski položaj z 19 odstotki in stanovanjska problematika z 18 odstotki. Prav zdravstvo in stanovanja sta v Sloveniji opazno višje med skrbmi kot v povprečju EU.

Pri pogledu na Evropsko unijo so Slovenci manj enotni. V EU zaupa 39 odstotkov vprašanih, 54 odstotkov pa ji ne zaupa. Slovenska vlada in državni zbor sta še slabše ocenjena: vladi zaupa 27 odstotkov vprašanih, parlamentu 24 odstotkov. Hkrati ima EU pri Slovencih pozitivno podobo za 37 odstotkov vprašanih, 45 odstotkov jo vidi nevtralno, 18 odstotkov pa negativno. Kljub temu je 58 odstotkov Slovencev optimističnih glede prihodnosti EU, kar je le nekoliko pod evropskim povprečjem.

To nasprotje med nezaupanjem in pripadnostjo je ena zanimivejših ugotovitev raziskave. Slovenci so namreč zelo navezani na svoj kraj, državo in Evropo. Na svoj kraj je navezanih 93 odstotkov vprašanih, na Slovenijo 94 odstotkov, na EU 66 odstotkov, na Evropo kot celino pa 72 odstotkov. Poleg tega se 78 odstotkov vprašanih v Sloveniji počuti kot državljani EU, kar je nad evropskim povprečjem. Prav tako jih 71 odstotkov meni, da poznajo svoje pravice kot državljani EU.

Nizka stopnja podpore Ukrajini

Bistveno več zadržanosti je pri vprašanju Ukrajine. Podpora humanitarnim oblikam pomoči ostaja večinska: sprejem beguncev iz Ukrajine podpira 68 odstotkov vprašanih v Sloveniji, finančno in humanitarno pomoč Ukrajini 66 odstotkov. A pri sankcijah proti Rusiji je podpora precej nižja kot v EU: v Sloveniji jih podpira 54 odstotkov, v EU 70 odstotkov. Pri dodelitvi statusa kandidatke Ukrajini so Slovenci skoraj razdeljeni: 46 odstotkov jih to podpira, 47 odstotkov nasprotuje. Najizrazitejši odmik je pri vojaški pomoči. Financiranje nakupa in dobave vojaške opreme Ukrajini podpira 36 odstotkov vprašanih v Sloveniji, nasprotuje pa jih 60 odstotkov. Na ravni EU je razmerje obrnjeno, saj financiranja oboroževanja Ukrajine podpira 56 odstotkov vprašanih.

Podoben vzorec se kaže pri obrambi. Na ravni EU je podpora skupni varnostni in obrambni politiki zelo visoka, a Slovenija sodi med države z bolj zadržanimi stališči. Povečanje sodelovanja v obrambnih zadevah na ravni EU podpira 68 odstotkov vprašanih v Sloveniji, kar je med najnižjimi deleži v EU. Še bolj izrazita je razlika pri vprašanju denarja: več izdatkov za obrambo v EU podpira 46 odstotkov Slovencev, 51 odstotkov pa temu nasprotuje.

Tudi pri evropskem proračunu Slovenija izstopa po previdnosti. Medtem ko skoraj polovica Evropejcev meni, da bi morala imeti EU glede na politične cilje več finančnih sredstev, v Sloveniji prevladuje nasprotno stališče: 63 odstotkov vprašanih meni, da so finančna sredstva EU skladna z njenimi političnimi cilji, le 33 odstotkov pa bi jih povečalo. Slovenci so kritični tudi do tega, za kaj se evropski denar porablja: 49 odstotkov jih meni, da proračun EU ni porabljen za stvari, ki so pomembne za državljane, 45 odstotkov pa, da je.

Ko vprašanje ni, koliko denarja naj ima EU, ampak kam naj ga usmeri, so slovenske prioritete zelo jasne. Največ vprašanih bi evropski proračun namenilo zaposlovanju, socialnim zadevam in javnemu zdravju, takšnih je 50 odstotkov. Takoj za tem sta kmetijstvo in razvoj podeželja z 48 odstotki. Sledijo stanovanja s 34 odstotki, izobraževanje, mladi, kultura in mediji z 31 odstotki ter konkurenčnost malih in srednjih podjetij s 23 odstotki. Varnost in obramba, ki sta na ravni EU ena najvišjih proračunskih prioritet, v Sloveniji dosežeta 20 odstotkov.

Spomladanski Eurobarometer tako ne kaže Slovenije kot evroskeptične države, temveč kot državo z močno evropsko identiteto in hkrati precejšnjo politično previdnostjo. Slovenci se čutijo del Evrope, od EU pričakujejo predvsem socialno varnost, zdravstvo, stanovanja in podporo podeželju, manj pa so pripravljeni slediti obrambnemu in geopolitičnemu preusmerjanju Unije. Evropski projekt v Sloveniji sodeč po rezultatih spomladanskega Eurobarometra ni zavrnjen, je pa ocenjen strogo in predvsem skozi vprašanje, koliko konkretno odgovarja na vsakdanje življenjske težave ljudi.