Za Celje mu ni žal

ROKOMET> Predlanska selitev v prvoligaš RK Maribor Branik je prišla kot nova priložnost pod taktirko primorskega stratega Bojana Čotarja. Toda spremembe v vodstvu kluba so na klop pripeljale trenerja Marka Šibilo. Tako se je na seznamu odvečnih po letu in pol igranja znašel tudi 24-letni Hrpeljec Vasja Furlan.

Vasko je bil vroče ime slovenskega rokometa, od prestopa v koprski Cimos ga je osebno odvrnil tedanji prvi mož Pivovarne Laško in kluba Tone Turnšek. Toda v Celje je prišel v nepravem trenutku, v najbolj nemirnem obdobju novejše zgodovine skoraj večnih slovenskih prvakov. Predlani je sledila pot v Maribor in zdaj, ko se je decembra razšel s klubom, odhod v klub prve norveške lige Follo HK. “V Mariboru odnosi niso več 'štimali' po Čotarjevem odhodu. Šibila je kmalu nakazal, da nisem njegov izbor. Imel sem težave s poškodbo kolena, z natrganim stranskim ligamentom, manj sem treniral. Pa še kaj trenerju ni bilo všeč,” pravi Furlan, ki je decembra dobil ponudbo iz Francije, a jo je zavrnil, ker so v klubu zatrjevali, da nanj računajo. “Potem so mi čez dva tedna povedali, da bi radi prekinili pogodbo. In ravno takrat, okrog božiča, me je poklical Grega Radovič, ki je nekoč igral za Maribor, da je možnost, da bi odšel na Norveško. In sem šel,” pravi.

Trener Folla Jan Ivar Lorentzen mu je povedal, da iščejo srednjega zunanjega igralca do konca sezone in mu poslal letalsko karto. Furlan je prišel, se predstavil, se dogovoril in se po novem letu vrnil na Norveško.

Ko je prišel, je bil Follo na desetem mestu Postenligaen z vsega petimi točkami. Po dveh zmagah se je prebil na osmo mesto. “Vse skupaj je boljše, kot sem si mislil. Organizacija kluba je zelo dobra, nivo lige je spodoben, tako da smo do konca lige lahko še četrti. Oslabljeni smo igrali prijateljsko tekmo z Dramnnom, ki je tretji, pa so nas komaj premagali,” pravi Furlan, ki ima v mestecu Ski (Follo nosi ime po regiji na jugu Osla) na voljo majhen apartma v hotelu, ki stoji v sklopu trgovskega centra, kjer ima tudi fitnes. “Malo se učim norveško prek prevajalnika na googlu. Govorim sicer bolj: 'Jaz priti, jaz vzeti,' ampak bo šlo,” se šali Furlan.

Nekateri sicer menijo, da je bila njegova selitev v Celje poleti leta 2007 napačen korak, predvsem pa odhod na mladinsko svetovno prvenstvo. Takrat namreč ni povsem saniral poškodbe gležnja, ki jo je vlekel še iz Gold Cluba. Ta naj bi bila tudi usodna za njegov (ne)napredek. “Ni mi žal poti, po kateri sem odšel. Mogoče ne bi ponovil le tega, da sem v končnici prvenstva po hudem zvinu gležnja še igral za Gold Club in potem odšel v reprezentanco. Bil je niz nesrečnih okoliščin: v Celju so šele v drugem slikanju odkrili odkrušen kos kosti v gležnju, v bistvu sem izgubil eno leto in dva pomembna dela sezon. Postal sem državni, pokalni prvak, igral sem v ligi prvakov, če pustimo ob robu težave in nižanje plače. Žal mi je bilo edino, ko je moral Čotar iz Maribora,” trdi Furlan, ki bivanje na Norveškem jemlje kot novo odskočno desko.

ROK MAVER