Za danes načrtovani pogovori med ZDA in Iranom v Švici preloženi
Pogajanja o izvajanju memoranduma o soglasju med ZDA in Iranom o koncu vojne na Bližnjem vzhodu, ki so bila za danes načrtovana v Švici, so preložena, je sporočil Bern. Le nekaj ur pred tem je tudi ameriški podpredsednik JD Vance odpovedal obisk alpske države.
BERN > "Načrtovani pogovori med ZDA, Iranom, Katarjem in Pakistanom so bili preloženi," je v izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP navedlo švicarsko zunanje ministrstvo.
"Švica je še vedno pripravljena olajšati te pogovore. Ustrezno pripravljalno delo v Bürgenstocku se nadaljuje," je dodalo ministrstvo, a ni navedlo novega datuma tehničnih pogovorov.
Le nekaj ur pred tem je podpredsednik ZDA Vance po navedbah Bele hiše preložil potovanje v Švico, kjer so bili za danes načrtovani pogovori, na katerih bi pogajalci ZDA in Irana razpravljali o naslednjih korakih glede izvajanja dogovora o koncu vojne na Bližnjem vzhodu.
"Logistika teh pogajanj ni bila nikoli preprosta ali predvidljiva. Podpredsednik nocoj ne bo odletel. Veselimo se čimprejšnjega začetka tehničnih pogovorov," je v četrtek zvečer dejal tiskovni predstavnik Bele hiše.
Že pred najavo Berna je tudi iranska tiskovna agencija Tasnim poročala, da glede potovanja iranske delegacije v Švico prav tako "ni bilo še nič potrjenega".
Dvomi o današnjih pogovorih v Švici so se pojavili v četrtek zvečer, ko je pakistanski zunanji minister Išak Dar sporočil, da je slovesnost ob podpisu sporazuma odpovedana, ker je ta že bil podpisan na daljavo, medtem ko je pakistanski premier Šehbaz Šarif preložil obisk Švice.
V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor v četrtek ali danes v tej alpski državi podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in Vance, kar pa sta nato že v sredo storila ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian.
Z dogovorom se končuje vojna na Bližnjem vzhodu, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael. Iran je odgovoril z izstreljevanjem raket in dronov na okoliške države in zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo prek nje, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z blokado iranskih pristanišč.
V skladu z dogovorom se končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega sporazum predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.