Za nov kmetijski zagon
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po javnih razpravah v lanskem letu v zadnjem času v zakonodajno proceduro posredovalo nekaj predlogov pomembnih sprememb v sektorju. Zadnja sta resolucija o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva ter novela zakona o kmetijskih zemljiščih.
LJUBLJANA> Veljavna resolucija o razvoju slovenskega kmetijstva je iz daljnega leta 1993, z novo, ki so jo naslovili Zagotovimo.si hrano za jutri, pa naj bi začrtali smernice za delovanje in razvoj kmetijstva in živilstva do leta 2020.
Resolucijo je na svoji zadnji seji sprejela vlada in jo posredovala v državnozborsko proceduro, ob njej pa je v parlament romala tudi reformna novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero želi vlada vlada temeljiteje zaščititi najboljšo zemljo za strateško prehransko varnost v državi.
Pridelati dovolj dobre hrane
V uvodu resolucije avtorji ugotavljajo, da je slovenski agroživilski sektor v precej neugodnem položaju glede na druge evropske države. Majhne kmetije, nizka storilnost, neugodne razmere za kmetovanje, zaraščanje, nepovezanost pridelovalcev in še vrsta drugih razlogov narekujejo stanje, ki naj bi ga spremenili z akcijami na podlagi resolucije.
Kmetijski minister Dejan Židan izpostavlja štiri strateške cilje kmetijske politike iz predloga resolucije: zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostno rabo proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin ter zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih
Vladni predlog prenove zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva vrsto novosti, s katerimi naj bi temeljiteje zaščitili kmetijska zemljišča in s tem strateško zagotavljali prehransko varnost. Zaradi gradenj in zaraščanja se je pomembno zmanjšal obseg kmetijskih zemljišč, tudi najboljših. Po novem sistemu naj bi približno 150.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v državi opredelili kot trajna, ki bodo močno zaščitena. “Prostorskim načrtovalcem sporočamo, da naj načrtujejo brez teh zemljišč,” pravi minister Dejan Židan. Ostalih kmetijskih zemljišč bo približno 350.000 hektarjev, stopnja njihove zaščite pa nekoliko milejša. Z zaraščanjem kmetijskih zemljišč se bo država spopadla tudi s sankcijami za lastnike, ki ne bodo skrbeli za obdelovanje prvovrstne zemlje. Zaradi špekulacij bo darovanje kmetijskih zemljišč omejeno na sorodnike, občine in državo. Z novelo bodo tudi zmanjšali birokratske postopke za pridobitev dovoljenj za agrarne operacije.
SAŠO DRAVINEC
