Za odstrel polovice divjadi

LJUBLJANA> Opozarjanja na škodo, ki jo v gozdovih, na travnikih in njivah zlasti na Primorskem povzroča divjad, se loteva tudi Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije. “Ne prevladujemo mi, ampak je začela prevladovati divjad,” o razmerah na podeželju pravi predsednik združenja Anton Može.

Odstrel je nujen

Pobudi združenja, da bi bilo treba med drugim zmanjšati stalež divjadi (jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev) za polovico, krmišča premakniti globoko v gozdove ter urediti ocenitev in plačilo škode, ki jo povzroča divjad, se po besedah Možeta pridružujejo tudi kmetijsko gozdarske zbornice, združenje lastnikov gozdov, biotehniška fakulteta, gozdarski inštitut in drugi.

Pri zahtevah za polovično zmanjšanje števila divjadi Miha Koprivnikar s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ni tako radikalen, poudarja pa, da je tolikšen stalež divjadi, kot ga imamo v Sloveniji, nerazumen; po eni strani zaradi motenja pri pridelavi hrane, po drugi strani pa zaradi nujnosti ograjevanja. “Če bomo šli tako naprej, bo celo podeželje zaprto vsem sprehajalcem, to pa ni nikomur v interesu,” pravi Koprivnikar.

Zbornica predlaga redukcijski odstrel nekaterih vrst divjadi na tistih območjih, ki so najbolj problematična. Pred desetletji so lovci izpeljali takšen poseg na Postojnskem, kjer se je čezmerno razpasla jelenjad. Gozdovi so bili poškodovani, pozimi pa so živali zaradi pomanjkanja hrane množično poginjale, se tistih časov spominja Edvard Vičič iz agrarnega združenja, nekoč zaposlen v gozdarstvu. Po odstrelu se je gozd obnovil, stalež divjadi pa je postal vzdržen.

Združenje agrarnih skupnosti je svoje zamisli za omejevanje škode včeraj predstavilo ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Za zdaj so dobili napoved, da si bodo predstavniki ministrstva ogledali škodo na terenu - na Bistriškem in na Krasu. Ministrstvo bo predstavnika združenja vključilo tudi v pripravo novele zakona o gozdovih, medtem ko še ne kaže, da bi imela vlada namen spreminjati tudi zakon o divjadi in lovstvu.

Drugače pri dedovanju

Združenje agrarnih skupnosti je aktivno tudi pri spreminjanju sistemskega zakona, ki ureja delovanje agrarnih skupnosti. Zavzemajo se za podelitev procesne subjektivitete agrarnim skupnostim, saj te zdaj delujejo kot združbe fizičnih oseb, kar otežuje zastopanje v različnih postopkih.

Med drugimi je za agrarne skupnosti pomembno tudi vprašanje dedovanja. Po sedanji ureditvi namreč prihaja do drobljenja lastniških deležev, zato se zavzemajo, da bi postalo dedovanje deležev v agrarnih skupnostih podobno dedovanju zaščitenih kmetij; da bi torej delež lahko podedoval le en dedič. Ministrstvo naj bi novelo sistemskega zakona pripravilo čez poletje, septembra pa naj bi ga poslalo v širšo razpravo.

JANA KREBELJ