Za Slovence je osmina finala realen cilj
V tem letu nam je slovenska reprezentanca s svojo uvrstitvijo na svetovno nogometno prvenstvo pripravila prvovrstno presenečenje. A kot vsak udeleženec SP se Slovenija ne želi zadovoljiti zgolj z uvrstitvijo na to prestižno tekmovanje - želi si osmino finala.
Slovenija je v zadnjih osmih tekmah zabeležila neverjetnih sedem zmag in zgolj en poraz (proti Rusiji 1:2). Nalet slovenske reprezentance je dvignil tudi pričakovanja slovenske javnosti.
Katanec : Kek
Ne moremo se izogniti primerjavi med obema selektorjema, ki sta Slovenijo do zdaj popeljala na svetovno prvenstvo. Bistvena razlika med ekipama je ta, da “afriška” ekipa ni imela take sreče kot “korejska”, zdajšnja reprezentanca pa tudi nima tako izstopajočega posameznika, kot ga je imela Katančeva v Zlatku Zahoviču. Nihče izmed reprezentantov Kekove ekipe ni uvrščen med stoterico najboljših ali najbolje plačanih nogometašev na svetu. A iz zadnjih tekem je bilo jasno razvidno, da Kekova ekipa stavi na moč kolektiva. Slovenska ekipa ima zanesljivo in visoko obrambo z odličnim vratarjem, ki daje samozavest sicer po rasti majhnima, a samozavestnima bočnima branilcema Brečku in Jokiču. Sredino in s tem vse glavne poteze obvladuje Robert Koren. Kapetan reprezentance si avtoriteto ohranja tudi z delavnostjo, saj velikokrat pokrije prazne prostore, ko gredo ostali soigralci v napad. Koren je zagotovo največji tekač v slovenski vrsti. Ker ima za seboj odličnega Radosavljevića, si lahko privošči tudi nekaj kreativnosti in tveganja. Bočna igralca srednje vrste, Birsa in Kirm, sta si različna, a se dobro dopolnjujeta. V napadu kraljuje Novaković, ki je z dvema zadetkoma s prostega strela proti Novi Zelandiji samo potrdil svoj status.
Kako močni so nasprotniki
Nesporni zmagovalni status ima v skupini C samo Anglija, vse ostale ekipe pa si močno želijo drugega mesta in s tem odhoda v osmino finala. Najpomembnejše bodo tekme na začetku, to še posebno velja za Slovenijo. Bistvenega pomena za nadaljevanje proti osmini finala je, da z Alžirijo vsaj remizira.
Alžirija se za slovensko nogometno občinstvo morda zdi skoraj eksotična ekipa, ki naj bi jo Slovenija brez napora premagala. A Alžirci si zaslužijo veliko pozornosti in previdnosti. Ta magrebska država je namreč vedno sodila v vrh afriškega nogometa, kar se je ob nedavni zmagi nad Egiptom samo potrdilo. Pri alžirski reprezentanci je zanimivo to, da so vsi člani prve enajsterice rojeni v Parizu, so torej reprezentanca alžirske manjšine. Izšolali so se v francoski nogometni šoli, zato so ena najbolj discipliniranih afriških ekip.
Status, ki ga imajo ZDA v nogometnem svetu, jim napoveduje drugo mesto. A vse bo odvisno od začetnih razpletov in zapletov. Če ZDA izgubijo proti Angliji, bo v njihovi ekipi dodaten psihološki pritisk, ki ga lahko še poveča morebitna zmaga Slovenije nad Alžirijo. Ameriški selektor Bob Bradley sicr slovi po študioznem pristopu k nogometu, zanaša pa se tudi na zvezdnike kot so Landon Donovan, Carlos Bocanegra in drugi.
O Angležih se ne govori “nič novega”, njihovi mediji jih kot ponavadi vidijo v finalu. Angleži pač igrajo vrhunski nogomet in so med najbolj plačanimi nogometaši na svetu. Poleg tega imajo še vrhunskega italijanskega trenerja Fabia Capello.
Ne glede na končni razplet slovenske zgodbe se lahko veselimo zanimivih tekem, saj je bo slovenska reprezentanca zagotovo borila do konca in s tem ponovno prikazala srčno igro. DES
