Zadnji poskusi za rešitev Cipra pred bankrotom
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades v Bruslju z voditelji institucij EU v še zadnjih poskusih išče rešitev, da bi se Ciper izognil bankrotu. Zaradi pogovorov so preložili tudi krizno zasedanje finančnih ministrov članic evroskupine.
BRUSELJ> Medtem pa se finančni položaj na Cipru zaostruje - banke naj bi omejile dvig gotovine na bankomatih na 120 evrov.
Nikos Anastasiades se je v Bruslju sestal s predsednikoma Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem in Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Na srečanju so sodelovali tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem ter evropski komisar za finance Olli Rehn. Prisotna je bila tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, poročajo tuje tiskovne agencije.
O vsebini pogovorov za zdaj ni poročil. Se pa pogajanja o dogovoru, ki bi Cipru zagotovil deset milijard evrov pomoči, da se izogne bankrotu, očitno nadaljujejo, zaradi česar so za dve uri preložili tudi začetek srečanja finančnih ministrov članic območja z evrom, ki je bilo sprva predvideno za 18. uro, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi tam je pričakovati nadaljnja dolgotrajna pogajanja. Slovenijo bo na tem sestanku zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio in ne novi finančni minister Uroš Čufer.
Ciper naj bi imel za dogovor o programu pomoči sicer časa le še do ponedeljka, saj je ECB v nasprotnem primeru zagrozila, da ne bo več zagotavljala izredne likvidnostne pomoči ciprskim bankam.
Te so očitno v vse hujšem položaju. Ciprska centralna banka je omejila dvig gotovine na bankomatih na zgolj 120 evrov na dan. Doslej je veljala omejitev 700 evrov na dan. Banka Laiki, ki je imela doslej omejitev 260 evrov, pa je omejila dvige celo na 100 evrov na dan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ciprske banke ostajajo zaprte že vse od prejšnjega petka, ko je bil dosežen dogovor Cipra s trojko (EU, ECB in IMF), v okviru katerega bi obdavčili tudi denarne vloge na bankah. Tovrstno “zaplembo prihrankov”, ki naj bi bila usmerjena predvsem proti ruskim vlagateljem, je ciprski parlament nato zavrnil, zatem pa so se začela pogajanja o “planu B”.
Doslej so mednarodni posojilodajalci vztrajali, da mora Ciper v zameno za 10-milijardno pomoč zagotoviti tudi lastnih 5,8 milijarde evrov.
Banke na Cipru naj bi po sedanjem načrtu odprli v torek, pričakovati pa je množičen naval komitentov na bančna okenca in množično dvigovanje denarja, če v okviru “plana B” ne bo sprejet tudi kakšen ukrep, ki bi preprečil odliv kapitala z otoka.
STA