Zagovornik Tovšakove trdil, da je z blagajno delavcev posloval Vegrad
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak ter nekdanja direktorica kadrovskega in splošnega sektorja družbe Branka Gabriel na današnjem predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču nista priznali krivde glede domnevne poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.
CELJE>Hilda Tovšak in Branka Gabriel sta obtoženi neupravičene uporabe in prilastitve denarja iz blagajne vzajemne pomoči delavcev treh družb Vegrada. Za poslovanje od začetka leta 2009 do sredine leta 2010 sta namreč neupravičeno uporabili nekaj več kot 420.000 evrov iz omenjene blagajne.
Tovšakova, ki uradnega vabila sodišča za narok ni prejela, ampak jo je o naroku obvestil njen zagovornik Boris Kanduti, je povedala, da se o obtožnici ne bo izrekla, medtem ko je Gabrielova dejala, da ne priznava nobene točke iz obtožnice.
Ker obdolženki nista priznali krivde, so njuni zagovorniki vložili ugovore na obtožnico, ki jo je spisal tožilec Stanislav Pintar.
Je z blagajno posloval Vegrad?
Kanduti je sodišču predlagal pridobitev in predložitev vseh pravilnikov o poslovanju blagajne vzajemne pomoči od leta 2000. Iz teh pravilnikov naj bi namreč izhajalo, da je z blagajno vzajemne pomoči posloval Vegrad. Pojasnil je tudi, da je izvršni odbor sindikata Vegrada soglašal, da denar blagajne lahko uporabijo v primeru likvidnostnih težav Vegrada in njegovih hčerinskih družb.
Zagovornik Tovšakove je predlagal zaslišanje vseh članov izvršilnega odbora sindikata in številnih drugih prič, v nadaljevanju sojenja naj bi predložil tudi dogovor med predstavnikom podjetniškega sindikata in predstavnikom Vegrada, iz katerega naj bi izhajalo, da se denar iz blagajne lahko izposoja Vegradu in družbam v skupini Vegrad.
Tožilec: denar je bil v lasti delavcev
V sodni spis naj bi Kanduti vložil tudi dogovor iz aprila 2010, v katerem je navedeno, da mora Vegrad vrniti ves izposojen denar. Po Kandutijevem mnenju denar iz blagajne vzajemne pomoči ni bil porabljen nezakonito.
Predlaga tudi zaslišanje nekdanjega predsednika nadzornega sveta Vegrada Vladimirja Koruna, ki naj bi pojasnil, ali je bil seznanjen z izposojanjem denarja iz blagajne vzajemne pomoči.
Po Kandutijevih besedah je Vegrad naročil na lastne stroške, da družini enega izmed umrlih delavcev poiščejo ustrezno stanovanje v Bosni in Hercegovini. Predlagal je tudi imenovanje izvedenca finančne stroke, ki bi ugotovil prilive in odlive iz blagajne vzajemne pomoči od leta 2007 dalje ter višino manjkajočega denarja.
Tožilec Pintar je dejal, da zapisnika izvršilnega odbora sindikata iz leta 2004 doslej ni nihče vložil v sodni spis, in je za tožilca ta zapisnik nepomemben, saj sindikat ni bil pristojen odločati o uporabi denarja iz blagajne, ker je bila ta v lasti delavcev.
Pintar je tudi pojasnil, da so med preiskavo zaslišali priče, ki so povedale, da o dogovoru med sindikatom in Vegradom o izposojanju denarja ne vedo nič.
Glavna obravnava bo 10. oktobra
Zaslišanje Koruna kot nekdanjega predsednika nadzornega sveta Vegrada je za tožilca neprimerno, saj mu je mandat potekel konec leta 2009 in potem ni več imel vpogleda v Vegradove transakcije. Po navedbah Pintarja pa je družina enega izmed umrlih delavcev na pomoč Vegrada čakala več kot leto dni.
Zagovornik Gabrielove Rafael Mohorko je podprl vse Kandutijeve predloge in ocenil, da njegova stranka potrebuje primeren čas, da se o teh dokazih izjasni nemudoma ali na naslednjem naroku. Mohorko je predlagal zaslišanje številnih prič, med drugim tudi treh stečajnih upraviteljic Vegradovih družb.
Sodnica Ingrid Lešnik, ki je vodila današnji narok, je glavno obravnavo razpisala za 10. oktober, do 5. septembra pa pričakuje točne naslove vseh predlaganih prič, nato bo vpletene v zadevo pisno obvestila, kdo bo zaslišan in kdo ne.
STA