Zagreb o energetskih raziskavah v Jadranu po volitvah
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo razveljavila dovoljenja za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v Jadranu za sedem raziskovalnih območjih, za katere je koncesije vrnil ameriško-avstrijski konzorcij družb Marathon Oil in OMV. Pogodbe s preostalimi tremi koncesionarji naj bi medtem podpisali po parlamentarnih volitvah.
ZAGREB > Hrvaški premier Zoran Milanović je dejal, da so aktivnosti na projektu izkoriščanja plina in nafte iz morja, izpeljane skoraj 100-odstotno ter da bodo delo nadaljevali po parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma novembra.
Minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak, ki je vodil ta velik energetski projekt hrvaške vlade, je prav tako izrazil pričakovanje, da bo levosredinska vlada nadaljevala svoje delo po volitvah. Zatrdil je, da vlagatelji razumejo takšen pristop, ker ne želijo biti ena izmed tem v predvolilni kampanji. Ocenil je, da so investitorji pripravljeni pričakati nekaj mesecev.
V hrvaški javnosti je bilo veliko nasprotovanja raziskavam nafte in plina v Jadranu, levosredinska vlada pa je tudi zaradi tega prestavila nadaljevanje izvajanja energetskega projekta na čas po volitvah.
Maraton Oil in OMV ter družbe Eni, Medoilgas in Ina so januarja dobile dovoljenja za raziskave in izkoriščanje nafte in plina na desetih lokacijah v hrvaškem delu Jadranskega morja.
Ameriško-avstrijski konzorcij je julija objavil, da bodo licenco vrnili, ker ekonomski okviri ne ustrezajo dolgoročnim investicijam. V Zagrebu pa so kot glavni razlog za vrnitev dovoljenja za nadaljevanje dela na sedmih raziskovalnih območjih v hrvaškem Jadranu navedli spor o meji na morju s Črno gore.
Odločitev Marathon Oila in OMV je pospešil zaplet z arbitražnim sporazumom s Slovenijo, je julija dejal Vrdoljak.
Današnja odločitev vlade, da bodo podpise pogodb z družbami Eni, Medoilgas in Ina prestavili za nekaj mesecev je po mnenju nekaterih še en korak, ki Hrvaško prikazuje kot državo, ki ji kronično primanjkuje pravne in politične odgovornosti pri realizaciji investicijskih projektov, iz česar izhaja tudi negotovost pri poslovanju vlagateljev.
Hrvaška si je obetala, da bo s projektom zgradila podobo države kot pomembnega energetskega igralca na jugovzhodu Evrope. Vrednost investicijskih načrtov pri raziskavah v Jadranu je bila ocenjena na štiri milijarde kun (522 milijonov evrov).
STA