Zakon o elektronskih komunikacijah v nadaljnjo obravnavo

LJUBLJANA> Gre za 7. odstavek 166. člena, ki predvideva, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon. Na spornost te določbe z vidika varovanja zasebnosti je že v začetku oktobra opozorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Po opravljeni prvi obravnavi zakona se kaže, da bo sporna določba v nadaljnji obravnavi umaknjena. To so namreč napovedali v največji koalicijski poslanski skupini SDS, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je dejal, da se s predlogom SDS o črtanju strinjajo.

Boljša konkurenčnost operaterjev

Večina poslancev se je sicer v razpravi strinjala, da obsežni novi zakon prinaša vrsto dobrodošlih sprememb, zato so mu ob napovedi o črtanju sporne določbe tudi izrekli podporo. Zakon vzpostavlja prenovljeno regulativno okolje za delovanje operaterjev, primerljivo z okoljem v drugih državah EU, kar bo izboljšalo konkurenčnost operaterjev in tudi spodbudilo nov investicijski cikel v elektronske komunikacije, predvsem v mobilno telefonijo nove generacije in v hitrejši širokopasovni internet.

Predlog zakona hkrati izboljšuje obstoječe rešitve za lažji in hitrejši razvoj širokopasovnih omrežij. V tem okviru se povečujejo pristojnosti in aktivnosti nacionalnega regulativnega organa, ki se bo skladno s predlogom zakona preimenoval iz agencije za pošto in elektronske komunikacije v agencijo za komunikacijska omrežja in storitve.

Bolje zaščitene pravice portošnikov?

Spremembe, ki jih prinaša predlagani zakon, gredo tudi v smeri izboljšanja skupne rabe komunikacijske infrastrukture, zagotavlja tudi učinkovitejše upravljanje in lažji dostop do radijskega spektra z zmanjšanjem administrativnih ovir ter uvedbo načel tehnološke in storitvene nevtralnosti.

Po besedah ministra se z novim zakonom krepi varstvo pravic potrošnikov in uporabnikov vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami. Določene izboljšave so tako predvidene pri sklepanju naročniških pogodb in zagotavljanju preglednosti in objave informacij za končne uporabnike.

V korist uporabnikov je tudi določena obveznost izvedbe prenosa telefonske številke k drugemu operaterju v enem samem delovnem dnevu. Z namenom preprečevanja prepogostega menjavanja mest televizijskih programov s strani operaterjev v kabelskih omrežjih predlog zakona vsebuje tudi določbo, ki agenciji daje podlago za izdajo navodil za razvrstitev teh programov.

Omejena raba piškotkov

Zvišuje se tudi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov končnih uporabnikov, kar naj bi okrepilo zaupanje v uporabo elektronskih komunikacij. V tem okviru se na primer uvaja strožje pogoje za poseganje v terminalsko opremo naročnika ali uporabnika - gre za tako imenovane piškotke, katerih raba je bistveno bolj omejena.

Predlog zakona uvaja tudi načelo nevtralnosti interneta, v skladu s katerim se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, torej neodvisno od vsebine, aplikacije, storitev, naprave, vira ali cilja komunikacije.

V razpravi je prevladalo tudi strinjanje o nujnosti čim prejšnjega sprejema zakona. Ta namreč prinaša celostni prenos spremenjenih določb evropskega regulativnega okvira s področja elektronskih komunikacij, pri čemer Slovenija močno zamuja in ji zato zaradi posledične tožbe Evropske komisije pred Sodiščem EU grozi naložitev dnevne kazni v višini 13.063 evrov.

STA