Zakonodaja, ujetnica politike

Pa to ni edini razlog. Že ves čas od uveljavitve noveliranega kazenskega zakonika so se pojavljala opozorila, pa tudi predlogi pristojnih organov glede nedorečenosti in pomanjkljivosti, ki so jih zaznali sodniki, tožilci in drugi pristojni organi. Te so povzročale težave v praksi ali celo privedle do odločitev, ki so bile izpostavljene kritiki splošne in strokovne javnosti.

Svet za kaznovalno pravo pri pravosodnem ministrstvu je izhodišča za obsežnejše noveliranje KZ-1 sicer sprejel, velika večina članov pa je opozorila, da je zasnova splošnega dela sporna in da bi bilo treba zakonik celovito prenoviti. Vendar pa, kot navajajo na ministrstvu, priprava takšne prenove zahteva daljši čas in tudi denar. Po drugi strani pa je nujno očitne napake in pomanjkljivosti zakonika čim prej odpraviti. Strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti posegi previdni in pretehtani.

Zapolnjevanje pravnih praznin

Predlagana novela v splošnem delu zakonika uvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih storilcev protipravnih dejanj in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj. To področje je bilo v zakoniku, ki je veljal do novembra 2008, urejeno, nato pa je nastala pravna praznina, saj ni bil (kot so napovedovali) sprejet poseben zakon, ki bi urejal prisilne ukrepe medicinske narave. Še vedno veljajo ukrepi po prejšnjem zakonu in vse kaže, da posebnega zakona ne bo, saj se je pravosodno ministrstvo z večinskim soglasjem pravne in medicinske stroke odločilo, da bo v zakonik vključilo prejšnjo ureditev iz kazenskega zakonika (iz leta 1994).

Tako bo lahko sodišče storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti, izreklo obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Ukrep bo lahko za neprištevnega storilca trajal največ pet let, sodišče ga bo lahko ustavilo že prej in ga nadomestilo z obveznim psihiatričnim zdravljenjem na prostosti, ko bo ugotovilo, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna. Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti bo lahko trajalo največ dve leti, za oba ukrepa pa bo sodišče vsakih šest mesecev preverjalo, ali sta še potrebna.

Z zdaj veljavnim kazenskim zakonikom sta bili v slovensko kazensko pravo uvedeni obliki skrajne sile, ki nista povsem urejeni v skladu s primerljivimi modeli in pravno dogmatiko. Zato ministrstvo predlaga ureditev skrajne sile, ki dosledno sledi razlikovanju med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. Takšno rešitev poznajo v nemškem, švicarskem in avstrijskem kazenskem pravu, predvidena je tudi v osnutku novele hrvaškega kazenskega zakonika. V novem modelu je tako ločena skrajna sila, ki izključuje protipravnost dejanja, storjenega v (upravičljivi) skrajni sili (in ne več kaznivost, kot v sedanjem besedilu), od (opravičljive) skrajne sile, ki izključuje krivdo storilca protipravnega dejanja (ki ima znake kaznivega dejanja).

SILVA KRIŽMAN

Več o tem preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.