“Žal jih ni več. Slovencev ni.”
Devinčani, Nabrežinci, Križani in Barkovljani bodo sicer rekli, da se pri njih še govori slovensko, a v obalnem pasu severno od Trsta že dolgo ni tako, kot je bilo. V Grljanu zagotovo. Še Sherlock Holmes ne bi znal dokazati, da je tam danes karkoli slovenskega. Tudi v najbolj poitalijančenih tržaških predelih se še najde slovensko društvo ali vsaj duhovnika, ki mašuje po slovensko. V Grljanu še to ne.
Nedaleč od stranskega vhoda v Miramarski park sicer živi Slovenka, a preden prideš do njene lične vile, moraš čez vse stopnje detektivskega dela: začetek preiskave, pridobivanje informacij in sklep.
Ko je govor o tržaški obali, je Bruno Volpi Lisjak neobhodna opora. Nekdanji kapitan je v svojih številnih knjigah in člankih opisal živahno dejavnost slovenskih ribičev v obalnem pasu od Trsta do reke Timave.
“Tam je bilo krasno, krasna peščena plaža je bila,” je ob omembi Grljana vzkliknil Volpi Lisjak. “Sicer kar je treba vedeti o Grljanu, dobite v moji prvi knjigi.” Mislil je na knjigo Slovensko morsko ribištvo, ki je izšla pred petnajstimi leti. Tam so Grljanu namenjene štiri strani. O njem piše, da je “krasen zalivček za Miramarom, zaščiten pred burjo in severnimi vetrovi” in da so tam ljudje “že v rimskih časih uživali naravo in gojili vinsko trto”. Slovenci so se tja naselili v 9. stoletju, plaže pa so se vse do druge svetovne vojne uporabljali tudi ribiči iz vasi Kontovel. Grljan je namreč skrit za Miramarskim gradom, leži pa na polkrožnem pobočju, ki se od morja terasasto dviga do roba Krasa in vasi Kontovel.
“Kontovelci, ki so imeli razgled proti Trstu, so imeli svoje čolne v Barkovljah,” je pojasnil poznavalec zgodovine slovenskega ribištva. “Tisti pa, ki so imeli pogled na drugo stran, so hodili v Grljan.” Rt, ki loči Grljan in Barkovlje, pa se imenuje Miramar. Na njem je Maksimilijan Habsburški, brat Franca Jožefa, dal zgraditi dvorec, ki se še danes pojavlja v skoraj vseh tržaških razglednicah. Dogradili so ga leta 1860. PETER VERČ
Nadaljevanje reportaže iz Grljana preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.