Zamenjajte banko in raje popijte 146 kapučinov!

PRIMORSKA> Z zamenjavo banke je v letu mogoče prihraniti kar 146 evrov na leto. Niz primerjav kaže, da je najcenejša Delavska hranilnica, Banka Koper pa je med najdražjimi. V tej banki pravijo, da bi za pravo primerjavo morali analizirati dejanske stroške poslovanja, ne pa zgolj primerjati tarif.

Cene v plačilnem prometu pri nas vztrajno rastejo že od konca leta 2005, vse od prehoda na evro. Pri tem prednjačijo večje banke, manjše pa jim sledijo. “Še pred petimi leti je držala ocena, da so slovenski komitenti zelo konzervativni in da težko zamenjajo banko. Še več - da prej zamenjajo ženo kot banko. Danes to ne drži več, kar kažejo tudi spremembe tržnih deležev bank,” pravi Slavko Cimprič iz Združenje bank Slovenije.

Velike razlike med bankami

Razlike v stroških oziroma nadomestilih, ki jih zaračunavajo banke in hranilnice, so precejšnje, zato se jih splača primerjati. To omogoča tudi primerjalnik, ki je objavljen na spletni strani Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Ponujajo tudi primerjavo letnih stroškov poslovanja za potrošnika, ki posluje pri bančnem okencu, in potrošnika, ki uporablja spletno banko; oba potrošnika mesečno plačata dva plačilna naloga in štiri posebne položnice, po eno direktno obremenitev in trajni nalog, trikrat dvigneta denar na bankomatu, ki ni v lasti njune banke, in uporabljata kartico z odloženim plačilom. Razlike so velike - s prehodom od najdražje k najugodnejši banki bo potrošnik, ki posluje na bančnem okencu, prihranil do 146 evrov, potrošnik, ki posluje prek spleta, pa do 60 evrov. Izračuni so lahko različni, ker se komitenti razlikujejo po količini in tipu plačil. V veliko primerih pa velja, da je Delavska hranilnica najcenejša ali med najcenejšimi, Banka Koper najdražja ali med najdražjimi.

Pred okenci tudi menedžerji

V Delavski hranilnici pravijo, da so nizki stroški, povezani z bančnim računom, sestavni del njihove poslovne politike. “Različna nadomestila in provizije so sicer pomemben vir prihodka vsake banke. A mi ljudem ponujamo sprejemljive cene in prav zato mnogi položnice plačujejo pri nas, četudi niso naši komitenti,” pravi Jadran Čalija, direktor koprske podružnice Delavske hranilnice. Najmanj med vsemi bankami zaračunajo za vodenje računa, svojim komitentom ne zaračunajo niti dvigov na bankomatih druge banke. “Ne drži, da na bančnih okencih položnice plačujejo samo upokojenci in gospodinje. Pri nas je množica veliko bolj pisana - od študentov do menedžerjev. Veliko ljudi pač spletne banke ne uporablja,” še pravi Čalija.

BK: nismo najdražji

V Banki Koper pravijo, da raziskava ZPS ne odseva realne slike njihovega poslovanja, saj se profil in poslovno vedenje njihovih komitentov ne ujema z vzorcem, ki ga je ZPS uporabila za analizo stroškov. Stranke Banke Koper, denimo, izvedejo manj transakcij na bančnem okencu, denar na bankomatu dvignejo samo enkrat, medtem ko se odločajo za več direktnih bremenitev.

“Če seštejemo vse stroške, vključno s stroški vodenja računa in letne članarine za plačilno kartico, pridemo do povsem drugačnega izračuna. Namesto 231 evrov na leto, kolikor znašajo stroški po izračunu ZPS, naši komitenti za iste storitve v povprečju plačajo 74,6 evra, torej več kot 67 odstotkov manj, kot kaže raziskava ZPS,” pravi član uprave Igor Radovič.

Miška daleč pred bančnim okencem

Na odstopanja opozarjajo tudi v vzorcu za spletno bančništvo. “Upoštevajoč vse storitve, ki jih je zajela raziskava ZPS, znašajo letni stroški za uporabnike naše e-banke 66,08 in ne 101,7 kot ugotavlja ZPS,” še pravijo v BK.

Njihovi komitenti dajejo prednost miški: kar 92 odstotkov transakcij opravijo z miško, torej po elektronski poti, medtem ko je klasičnih obiskov bančnih okenc samo osem odstotkov.

Banke služijo s provizijami

Banke so odkrile, da so provizije zelo donosen posel, to je razvidno tudi iz deleža provizij v prihodkih bank v odnosu do obrestnih prihodkov. “Pri zviševanju cen računajo na to, da dvigi cen za nekaj centov posameznih plačil potrošnikov ne bodo preveč razburili, medtem ko je primerjava dejanskih stroškov poslovanja zaradi velike množice različnih provizij otežena,” opozarja strokovnjak za finance pri ZPS Boštjan Krisper.

Poleg podražitev banke vse pogosteje uvajajo plačljivost storitev, ki so bile do sedaj brezplačne, in potrošnikom prodajajo pakete dodatnih storitev, ki jih ta morebiti sploh ne potrebuje.

Slovenski potrošniki v primerjavi s potrošniki v EU za vsakodnevno poslovanje z banko plačujemo zelo veliko. “Tudi do nekajkrat več kot v nekaterih razvitih državah. Vendar višje cene storitev nikakor niso odraz višje kakovosti storitev,” še pravi Krisper in dodaja, da banke z dobički s tega področja pokrivajo predvsem izgube iz preteklih let, ki so jih s slabim poslovanjem zakrivile same.

Primerjajte in zamenjajte!

Razlike v cenah storitev oziroma nadomestilih so stvar poslovne politike bank, pravi Cimprič: “Z oblikovanjem cen banka skuša povečati privlačnost storitev, ki jih želi spodbujati, in nasprotno. Pomembno je, da so stroški transparentni, javno objavljeni in primerljivi, komitenti pa naj se potem odločijo.”

Postopek za zamenjavo banke, ki so ga banke pri nas uvedle pred dvema letoma, deluje, pripomb ni. V prihodnosti ga bodo še nagradili in okrepili informiranje komitentov.

SONJA RIBOLICA