Zapleti pri potrjevanju sankcij EU proti Rusiji

BRUSELJ > Pisni postopek odločanja o sankcijah so podaljšali za tri ure in za ob 18. uri sklicali izredni sestanek veleposlanikov EU, ki bodo preučili nadaljnje korake, so pojasnili viri pri EU.

Viri pri EU so pojasnili, da bo sveženj verjetno kmalu sprejet in da ne gre za težave zaradi vsebine načrtovanih sankcij. Zavrnili so neuradne informacije, da se zapleta zaradi Slovaške ali Češke, češ da sta obe državi že pozitivno odgovorili, čakajo pa še na stališča nekaj drugih članic. Katere članice še niso odgovorile, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti. Poudarili so le, da doslej niso prejeli negativnih odgovorov.

Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes v Bruslju z veliko večino podprl pridružitveni sporazum Ukrajino. Zdaj naj bi sporazum potrdili še na plenarnem zasedanju parlamenta, formalno pa ga moral potrditi še Svet EU.

Ukrajina je pridružitveni sporazum podpisala junija ob robu vrha EU. Tovrsten sporazum naj bi Ukrajina podpisala že novembra lani, a si je tedanji predsednik Viktor Janukovič zaradi pritiska Moskve tik pred zdajci premislil.

To je nato sprožilo množične proteste v Ukrajini, ki so pripeljali do padca Janukoviča, pa tudi do spora z Rusijo, ki si je nato marca priključila polotok Krim, podpira pa tudi separatistične težnje upornikov na vzhodu Ukrajine.

V skladu s sporazumom bo EU odpravila skoraj vse carine na blago iz Ukrajine. Na ta način bi ukrajinska podjetja po ocenah Evropske komisije lahko privarčevala najmanj 500 milijonov evrov letno. Tesnejše sodelovanje je predvideno tudi na področju energetike.

Na politični ravni bodo ukrajinski državljani lahko potovali v EU brez vizumov, če bo Kijev seveda pred tem izpolnil še določene pravne, organizacijske in politične pogoje.

Ukrajinski parlament bo o sporazumu predvidoma glasoval prihodnji torej, 16. septembra, je danes v Bruslju napovedan predsednik odbora Evropskega parlamenta za zunanjo politiko Elmar Brok. V istem tednu naj bi o sporazumu na plenarni seji v Strasbourgu glasoval tudi Evropski parlament, je še napovedal, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na vprašanje, zakaj je bil torej sklican izredni sestanek veleposlanikov, pa so viri pojasnili, da je v kontekstu razvoja dogodkov na terenu namen razpravljati predvsem o izvajanju sankcij, ne pa o njihovi vsebini. Pri tem bi lahko šlo za možnost preložitve izvajanja sankcij v primeru trajajočega premirja in ustreznega ravnanja Rusije.

Načelni dogovor o sankcijah so v petek sprejeli veleposlaniki članic pri EU, danes pa bi jih morale članice v okviru pisnega postopka še uradno potrditi. Podrobnosti naj bi bile uradno znane v torek, ko se pričakuje objava ukrepa v Uradnem listu EU, s katero sankcije tudi začnejo veljati.

EU naj bi danes uradno potrdila zaostritev sankcij proti Rusiji zaradi destabilizacije vzhoda Ukrajine, ki vključuje nadgradnjo obstoječih gospodarskih omejitev na obrambnem, energetskem in finančnem področju ter razširitev seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.

Obstoječe gospodarske sankcije, ki jih je EU uvedla konec julija, vključujejo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje za nove pogodbe, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.

Nove sankcije so nadgradnja obstoječih, a podrobnosti za zdaj niso uradno znane. Članice so pri odločanju o drugem krogu gospodarskih sankcij upoštevale enaka merila kot pri prvem, med njimi učinkovitost, razmerje med stroški in koristmi, ravnotežje med sektorji in članicami, pravni okvir ter možnost stopnjevanja.

Po poročanju britanskega časnika Financial Times naj bi nove sankcije med drugim vključevale prepoved financiranja ruskih energetskih podjetij, kot so Rosneft, Gazprom Neft in Transneft, na evropskih trgih.

Poleg tega naj bi unija sankcije zaostrila z razširitvijo seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo. Dopolnila naj bi ga z okoli 25 osebami, med katerimi naj bi bili voditelji v Doneškem bazenu in na Krimu ter ruski oligarhi. Imena bodo znana ob objavi v Uradnem listu EU, ki se pričakuje v torek.

EU naj bi nove sankcije proti Rusiji uvedla, čeprav je Moskva sodelovala pri petkovi sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja med Kijevom in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine, ki kljub več incidentom za zdaj še velja.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je sicer v nedeljo dejal, da je EU pripravljena ponovno preučiti sankcije, če bo prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine trajna oziroma če se bodo začela mirovna pogajanja.

Pogoji, pod katerimi je unija pripravljena preučiti sankcije, za zdaj niso znani. EU sicer Rusijo že vseskozi poziva k vzdržni politični rešitvi, ki bo temeljila na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, enotnosti in neodvisnosti Ukrajine. Ob tem poudarja pomen takojšnje izvedbe mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.

Prvi koraki k politični rešitvi krize morajo biti vzajemno dogovorjeno premirje, ponovna vzpostavitev nadzora Ukrajine nad njeno mejo, takojšnja ustavitev toka orožja, vojaškega materiala in osebja iz Rusije v Ukrajino ter takojšnja izpustitev talcev. Unija poziva Rusijo tudi k umiku sil iz Ukrajine in z ukrajinske meje.

STA