Zaposlovanje v državni upravi bo nadzirala vlada

LJUBLJANA> Vlada je omejila tudi sprejemanje sprememb aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Namen omejitev pa je, da se prepreči povečevanje števila zaposlenih v organih državne uprave ob prenehanju mandata, je še zapisano v sporočilu za javnost po seji vlade.

Dogovor brez sindikata

Sekretar republiškega odbora sindikata državnih organov Drago Ščernjavič je opozoril, da je bil omenjeni ukrep sprejet mimo sindikatov. Kot je dejal, jim je generalna sekretarka vlade Helena Kamnar na zadnjem sestanku, ko so lahko sindikati podali predloge na interventni zakon, zagotovila, da bodo njihove pobude preučili, nato se bodo pa še enkrat sestali. Vendar se to ni zgodilo, je dejal.

Ščernjavič sicer ocenjuje, da so javni uslužbenci k reševanju krize prispevali že zadosten delež.

Omejena vsaj državna uprava

Z današnjim sklepom je tako vlada omejila vsaj zaposlovanje v državni upravi potem, ko je v sredini septembra državni zbor zavrnil predlog novele interventnega zakona, s katerim je vlada želela takšno omejitev zaposlovanja uzakoniti za celoten javni sektor.

Vlada je takrat predlagala začasno prepoved zaposlovanja za vse tiste dejavnosti, ki jih povezuje tudi enotni plačni sistem, torej tudi za policijo, vojsko, zdravstvo, socialo, kulturo in podobno.

Za uzakonitev prepovedi zaposlovanja se je vlada takrat odločila tudi zato, ker se je kljub ciljem in zavezam, da bi v javnem sektorju število zaposlenih zmanjšali za odstotek, njihovo število nasprotno še povečalo.

Na vladni spletni strani so takrat objavili, da se je od decembra 2010 do junija letos število zaposlenih po podatkih Ajpesa povečalo za 1012. Število zaposlenih je sicer izračunano na podlagi plačanih ur dela, vključno z nadurami, ne vključuje pa tistih zaposlenih, ki prejemajo nadomestilo plače zaradi porodniške ali bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni.

Največ novozaposlenih je bilo v zdravstvu

Največje povečanje je bilo na področju zdravstva (za 590 ali 1,86 odstotka), kjer so ustanoviteljice zdravstvenih domov in lekarn tudi občine. Sledita področje socialnega varstva (povečanje za 223 zaposlitev oziroma za 2,02 odstotka) ter vzgoje in izobraževanja (povečanje za 119 oziroma 0,21 odstotka), kjer so ustanoviteljice osnovnih šol in vrtcev občine. Po vladnih navedbah je na področju izobraževanja rast števila zaposlenih povezana z večjim številom otrok in z večjo vključenostjo otrok v vrtce, so konec avgusta pojasnjevali v vladi.

In ravno v zdravstvu ter šolstvu so že ob takratnem predlogu omejitev zaposlovanja izpostavili pomisleke. V zdravstvu so posvarili pred podaljšanjem čakalnih dob, občine pa so pred začetkom šolskega leta izpostavile problematiko vrtcev.

Vlada se mora samodisciplinirati

Zakon je takrat sicer predvideval tudi kazni za odgovorne, ki se omejitev zaposlovanja ne bi držali, medtem ko jih v vladnem sklepu, kolikor je razvidno iz sporočila za javnost, ni.

Zakona takrat ni podprla niti Zares, čeprav ga je pripravila njihova ministrica Irma Pavlinič Krebs. "Če bo vlada ravnala tako, kot doslej, če bo vsak minister, ki bo prišel po soglasje za zaposlitev, slednje tudi dobil, potem bo rezultat kljub interventnemu zakonu enak," je pred odločanjem DZ o zakonu poudarila nekdanja ministrica in s tem želela poudariti, da je uresničevanje kadrovskih ciljev odvisno predvsem od samodiscipline vlade.

STA