Zaradi kurjenja v pečeh, štedilnikih in odprtih kaminih pozimi pogosto zagori v dimnikih
Če je v dimniku tuljava kurišča do vrha čista, se dimniškega požara ni treba bati, ker v dimniku preprosto nima kaj goreti. Če pa je dimnik poln saj in morda še površno zgrajen, je ob mrzlih dneh treba večkrat preveriti, če se s podstrešja ne vali dim.
PRIMORSKA> Z običajnim dimniškim požarom, zaradi katerega pa zlahka zgori cela hiša, so se minuli vikend ukvarjali matarski gasilci v Hrpeljah. Potem ko so v hiši opazili dim, so stanovalci poklicali na pomoč gasilce. Nekaj jih je odhitelo v stanovanje, drugi pa so skozi podstrešje splezali na streho. Ob tem so opazili, da gori tudi na podstrešju, in sicer krama ob nezaščiteni dimniški tuljavi.
K sreči so bili gasilci takoj pri požaru, očistili so kramo ob razpokani dimniški tuljavi in ogenj pogasili. Ko so pogasili podstrešje, je ogenj izbruhnil še v kuhinji, v kuhinjski napi. V tuljavi se je namreč ustvarila tako visoka temperatura, da je stopila kovinsko rozeto za kuhinjsko napo. Gasilci so morali potem odstraniti še napo in pogasiti požar v tuljavi.
Domnevni vzrok za požar v dimniku so bile saje, ki so v njem zagorele, domnevni vzrok za požar na podstrešju pa je bila neobzidana dimniška tuljava, ki je zaradi temperature popokala in vžgala gorljiv material, ki je bil prislonjen ob njo. Vzrok za požar v kuhinji pa je bila visoka temperatura v dimniku in napa, ki se je dotikala tuljave. “Če bi se požar na podstrešju razširil, bi morali gasiti klasično in zaliti z vodo večji del podstrešja. Če bi se ob tem vžgala še napa, vprašanje, kaj bi bilo s hišo,” pojasnjuje možne posledice na videz nedolžnega dimniškega požara predsednik gasilskega društva iz Materije Valter Fabjančič. Matarski gasilci so konec prejšnjega tedna pogasili tri goreče dimnike.
Veliko požarov v dimnikih izbruhne ob mrzlem in vetrovnem vremenu, ko ljudje kurijo bolj kot po navadi, zaradi burje dimniki bolje vlečejo, v tuljavah pa se zaradi tega ustvarjajo višje temperature. “V tuljavah se ustvari temperatura približno 1000 stopinj Celzija,” pravi poveljnik koprske gasilske brigade Denis Glavina: “Zgodilo se je že, da smo v dimnik spustili kovinsko kroglo na verigi, s katero prebijemo zamašeno tuljavo, pa je temperatura tako segrela verigo, da se je krogla preprosto odtrgala.”
V Kopru in drugih istrskih krajih v zadnjih letih gasilci opažajo, da je manj dimniških požarov, kot jih je bilo pred leti. Ugotavljajo, da je najpogostejši vzrok za požar zamašena tuljava, sledi pa slaba gradnja dimnikov. “Videli smo že dimnik, ki je bil s treh strani v celoti obzidan z opeko, s četrte pa je bila v opečnatem zidu vzidana lesena greda,” je povedal Glavina. Sicer pa je po njegovem mnenju najpomembnejša skrb za čist dimnik. Glavina opozarja, naj stanovalci ne gasijo dimnikov z vodo, ampak s prahom in to s spodnje strani. “Če v goreči dimnik zlijemo vodo, se ta hitro spremeni v paro in zaradi povečanega volumna dimnik lahko odpre.”
Tudi na Krasu so imeli v zadnjih dneh veliko dela z dimniškimi požari. Poveljnik gasilcev sežanskega zavoda za gasilno in reševalno službo Drago Počkar pravi, da so na Krasu že nekajkrat opazili, da zagorijo tudi dimniki v novih hišah. Vzrok za te požare so slabo zgrajeni dimniki. Namesto z varnimi dimniškimi vložki gradbinci dimnik zgradijo kar iz pločevinastih tuljav, ki jih nato izolirajo ali pa še to ne. Ob dimniku je pogosto veliko lesa in nesreča je kmalu tu.
“V zadnjem času smo imeli kar nekaj zelo uspešnih intervencij, ko smo rešili hišo tik pred zdajci. Prejšnji teden je zagorel dimnik na montažni hiši in če bi se požar razširil, bi lahko hiša zgorela do tal. Hiša je namreč iz lesa in mavčnih plošč,” pojasnjuje Počkar. Ta hiša je sicer imela zidan dimnik iz dimniških tuljav, vendar so gradbinci svoje delo opravili površno in slabo. DC
