Zaradi vladnega varčevanja so zaskrbljeni tudi rektorji

Svet
, posodobljeno:

Rektorji slovenskih univerz so zelo zaskrbljeni za prihodnost Slovenije. V pismu vladi so zapisali, da bodo varčevalni ukrepi vlade, s katerimi namerava letos v visokem šolstvu in znanosti privarčevati približno 70 milijonov evrov, “resno zarezali v razvojno substanco, brez katere ponoven gospodarski vzpon naše države ni mogoč”.

Rektor Univerza na Primorskem Dragan Marušič
Rektor Univerza na Primorskem Dragan Marušič Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA> Rektorje so z načrtovanim varčevanjem v visokem šolstvu in znanosti seznanili v sredo. Predvidena višina varčevalnih ukrepov je približno 70 milijonov evrov, od tega 31 milijonov evrov v visokem šolstvu, kjer pravkar poteka izvajanje bolonjske reforme in se obseg delovanja vsako leto širi, so pojasnili.

Izobraževanje in zanost, dolgoročni razvojni temelj

Izobraževanje in znanost po mnenju rektorjev predstavljata dolgoročni razvojni temelj družbe. “Prav zato se moramo zavedati, da bomo dejanske učinke in posledice ukrepov, sprejetih v sedanjosti, čutili šele čez deset ali več let, ko bo že izgubljena kompetitivnost in primerljivost slovenskih univerz in s tem tudi njihovih diplomantov v evropskem in globalnem prostoru,” so zapisali v pismu vladi.

Za izhod iz krize po mnenju rektorjev potrebujemo visoko izobražen kader in sposobne raziskovalce in profesorje. Rektorji slovenskih univerz so se s podpisom resolucije o razvoju kulture kakovosti tudi formalno zavezali, da bodo svoj del naloge opravili in izboljšali delovanje univerz, vendar bodo svojo zavezo lahko izpolnili le z ustreznimi sredstvi, so pojasnili.

Bomo odvisni od tujega znanja?

Rektorska konferenca zato predlaga vladi, “da kot moder gospodar v kriznih časih poveča vlaganja tja, kjer bomo lahko jutri želi”. Vlaganje v znanje po njihovem mnenju dokazano daje najboljše rezultate. Z rezi v razvojne potenciale naše države pa tvegamo, da bomo postali povsem odvisni od tujega znanja in bomo le še narod nizkoproračunskih potrošnikov, so opozorili. Ne poznamo primera, da bi katerakoli država načrtovala razvojni cikel z zmanjšanjem vlaganj v ta sektor.

“Razvoj na znanju temelječega gospodarstva, ki bo sposobno bistveno izboljšati produktivnost ter ponuditi nove produkte svetovnemu trgu in ponoven razcvet družbe, lahko pričakujemo le z dobro razvitimi in odličnimi univerzami, zato pozivamo vlado, da ponovno pretehta posledice svojih odločitev z dveh enakovrednih vidikov in interesov: nacionalnega in mednarodnega,” so zapisali v rektorski konferenci.

STA