“Zatiranje fašistov na Primorskem”

To o jasnosti velja za vse zvrsti jezika, naj bo v njegovi umetniški ali znanstveni ali vsakdanji rabi. A še najbolj strogo mora to veljati za vsakdanji praktično sporazumevalni jezik, ker se uporablja najbolj množično in ga uporabljamo vseskozi v časopisih, javnih govorih, v televizijskih nastopih, v šolah, javnih ustanovah, sploh povsod. Za njegovo jasnost so odgovorni vsi, vsak za svoje področje: novinarji, javni govorniki, publicisti, šolniki, uradniki, saj je jezik njihovo temeljno delovno orodje, ki je treba zanj skrbeti in ga vzdrževati.

Da ta odgovornost pogosto ni izpolnjena, mi pričajo mnogi vaši klici “na pomoč jeziku v stiski”, kot mi pišete, drage bralke in bralci Primorskih novic in drugih časopisov. Bralka, ki ne želi, da zapišem njeno ime in hoče za nas ostati le Primorka, me je vprašala:

“Spoštovani profesor, kaj po vašem mnenju pomeni 'zatiranje fašistov na Primorskem'. Te besede sem prebrala v nekem zapisu o italijanskem praznovanju dneva spomina na odhod beguncev v Italijo iz izgubljene Istre in Dalmacije, ki ju je osvobodila in zasedla vojska Titovih partizanov. Sprašujem vas zato, ker je bilo v članku zapisano, da so 'fojbe le posledica zatiranja fašistov na Primorskem'. Sem hči primorskega partizana, in vem, da so fašisti od prihoda Italije na Primorsko in v Istro po prvi svetovni vojni 25 let zatirali primorske rodoljube. Ni mi pa znano, da bi Slovenci uspešno 25 let zatirali fašiste. Kaj torej pomeni 'zatiranje fašistov'? Kdo in koga je zatiral?

Ne izdajte mojega imena. Zapišite me le kot Primorko, da se mi ne bo kdo smejal. Vedno bolj me namreč obhaja občutek, da je biti hčerka partizana sramota v samostojni Sloveniji in je narobe že to, da je kdo ponosen Slovenec in Slovenka, kar tudi sem.”

Da bi pojasnili, od kod nejasnost, skrita v besedni zvezi “zatiranje fašistov”, si moramo osvežiti nekatere zakonitosti, po katerih se ravna naš jezik. Med temi zakonitostmi je tudi določilo, da se moramo, enako kot pri vsakem glagolu, tudi pri glagolu “zatirati” najprej vprašati, kdo (osebek) zatira in koga ali kaj (predmet) zatira.

Novinar, ki je pisal o “zatiranju fašistov na Primorskem”, bi lahko verjel staremu spoznanju jezikoslovcev, da slovenščina črpa svojo jasnost in nazornost predvsem iz osebnih glagolskih oblik, pri katerih je mogoče določiti osebek in ob njem vsaj še predmet. Če bi verjel, bi trditev o zatiranju fašistov le malenkost predrugačil, pa bi bila bolj jasna ali že kar jasna. Ker tega ni verjel, je med številnimi oblikami, ki jih premore glagol zatirati, izbral prav glagolnik (glagolski samostalnik) “zatiranje”, pri katerem ni mogoče takoj določiti osebka ali predmeta. Zato je osebek “fašisti” postavil v drugi sklon in dobil nejasno skrotovičenko: “zatiranje fašistov”.

Ko bi si pri glagolu zatirati izbral katero izmed osebnih oblik, bi namesto “zatiranja fašistov” zapisal oblike, v katerih je razviden osebek in lahko tudi predmet. Zapisal bi ali, prvič: “ker so fašisti zatirali” in dodal, koga so zatirali; ali pa, drugič: “ker so fašiste zatirali” in dodal še, kdo jih je zatiral.

Primerov takšne pomenske zamegljenosti, kot smo jo spoznali pri “zatiranju fašistov”, bi lahko navedli več kot preveč. Poskusimo na primer, enako kot pri “zatiranju fašistov” - uganiti, kaj pomenijo naslednji zapisi v časopisih zadnje čase:

> Obisk (angleške) kraljice. Ali je kdo od naših samohvalnih politikov obiskal častitljivo gospo v Angliji ali je ona prišla do nas v Slovenijo, kjer si je na Primorskem ogledala tudi podarjenega ji lipicanca v Lipici?

> Plačevanje Vegrada. Je ali ni Vegrad plačeval svoje delavce ali delavci zdaj plačujejo namesto Vegrada napake, ki jih je zagrešila njegova tolsta baronesa Hilda s svojimi pribočniki?

> Izigravanje gradbincev. Ali izigrava, vleče kdo za nos gradbince, to je vse zaposlene v gradbenih podjetjih? Ali pa koga izigravajo gradbinci?

> Obtožba Srbije na Kosovu. Ne vemo, ali Srbija obtožuje koga na Kosovu ali pa Kosovarji s Kosova obtožujejo državo Srbijo.

> Muzej zboljšuje svoj obisk z obiskom šol. Ne da se ugotoviti, ali muzej obiskuje šole, da jih vabi na obisk v muzej, ali šole že obiskujejo muzej in mu tako zboljšujejo obisk.

> Spektakularne aretacije policistov. V tem zapisu sta dva pomena: ali so policisti pozaprli mafijske barabe ali pa je kdo od še močnejših spektakularno aretiral policiste.

> Ogled turistov. Si turisti ogledujejo staro mesto ali meščani radovedno ogledujejo radovedne turiste?

> Diskvalifikacija predsednika SDS predsednika države. Ker vsi vsak zase vemo svoje, kdo tu koga, lahko rečemo le to, da bi bilo za vse bolj jasno, če bi zapisali “Janševa diskvalifikacija”, z osebkom in predmetom po izbiri.

Žalostni so taki jezikovni nesporazumi, drage bralke in bralci. Zato za konec enega, ki je bil zabaven, da so se vsi smejali. “Hitro, fantje, gremo rešit inženirju otroka, brž, madona santa, mulc je padel v jašek, bo utonil v vodi!” je komandir zavpil gasilcem, ki so že skakali na gasilski tovornjak. Ko so pogledali v jašek, jim je z dna zamijavkal skopan muc. Inženir je gasilce klical, naj mu pridejo iz vode rešit “muca”, gasilski telefonist je pa razumel, da gre za “mulca”. Vseeno so ga, muca, ob splošnem smehu potegnili iz jaška.

Pošljite mi še kakšno tako, naj gre za žalosten ali zabaven nesporazum. Lepo vas pozdravljam!

JOŽE HOČEVAR