ZDA Sloveniji priporoča, da kaznuje tudi državne uradnike

WASHINGTON> State Department v poročilu ugotavlja, da v sužnjelastništvu podobnih odnosih po svetu živi približno 27 milijonov ljudi. “S prepovedjo sužnjelastništva v ZDA in številnih drugih državah se to žal ni končalo,” je ob predstavitvi poročila v Washingtonu poudarila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

Slovenija je tranzitna dežela in končni cilj

Poročilo Slovenijo opredeljuje predvsem kot tranzitno državo in končni cilj pri trgovini z ljudmi. Večina žrtev, ki opravljajo prisilno delo, prihaja iz Ukrajine, Romunije, Srbije in BiH. Med končnimi cilji teh žrtev, ki potujejo preko Slovenije, pa poročilo omenja Italijo, Avstrijo in Nemčijo.

Žrtve spolnega izkoriščanja, predvsem ženske in otroci, so iz Slovenije, pa tudi iz Moldavije, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Romunije, Slovaške, Češke in Dominikanske republike. Prisiljeni so v prostitucijo v Sloveniji ali pa jih čez državo prepeljejo v Zahodno Evropo.

Slovenija mora zaščititi romske otroke

Poročilo ugotavlja, da slovenska vlada v celoti izpolnjuje osnovne standarde za boj proti trgovini z ljudmi. Lani so s tem v zvezi kazenskopravno preganjali več osumljencev kot leto pred tem.

Poročilo Sloveniji med drugim priporoča, naj preiskuje primere trgovine z ljudmi in kaznuje vpletene v tovrstna dejanja, vključno z državnimi uradniki. Med drugim naj bi okrepili prizadevanja za odkrivanje žrtev ter več žrtev napotili na nevladne organizacije po pomoč. Nadaljevati bi morali preventivo za zaščito ranljivih skupin, kot so romski otroci, in nadaljevati osveščanje javnosti o trgovini z ljudmi, še ugotavlja State Department.

Vlada po mnenju ZDA tudi ni sprejela zadostnih ukrepov, da bi zmanjšala povpraševanje po plačljivih spolnih uslugah. Poročilo omenja tudi posamezne primere, ko oblasti niso ustrezno ukrepale, da bi preprečile trgovino z ljudmi znotraj romskih družin.

Zaščita žrtev trgovine z ljudmi je večinoma ustrezna, čeprav poročilo omenja tudi posamezne primere neustrezne oskrbe otrok, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi. Poleg tega so imele žrtve, ki niso želele sodelovati v kazenskih postopkih, dostop zgolj do zdravstvenih storitev v najnujnejših primerih, še piše v poročilu.

STA