Zdaj gre za drugačno glasbo

Za slednjega je pravkar posnela tudi svoj prvi videospot. Kratka barvna krilca je zamenjala za rock opravo ter sestavila spremljevalno skupino, s katero sedaj pospešeno koncertira po Sloveniji in s svojo energijo navdušuje domače občinstvo. Preobrat na njeni glasbeni poti ji je prinesel številne pozitivne izkušnje ter poznanstva, ki jih je izkoristila tudi pri nastajanju prve samostojne plošče, ki je izšla spomladi.

>Kako doživljate samostojno glasbeno pot?

“Samostojno pot doživljam kot nekaj posebnega, nekaj mojega. Počutim se odlično, ker so vajeti v mojih rokah in lahko večinoma usmerjam dogajanje, tako kot jaz želim. Rada sem samostojna, zato prav samostojna glasbena pot predstavlja kot nek nov izziv v tem obdobju mojega življenja.”

>V čem pa se najbolj razlikuje od nastopanja v skupini?

“Drugačnih je veliko stvari. Zdaj stojim na odru sama, sicer skoraj vedno s svojo spremljevalno skupino, ampak kot edina glavna vokalistka. Zdaj skrbim sama za vse, dogovarjam se za vse aktivnosti, povezane z glasbo, od intervjujev naprej, in super mi je biti v akciji. Sicer pa gre zdaj tudi za drugačen videz na odru, drugačen nastop, in ne nazadnje za drugačno glasbo.”

>Kakšen je občutek stati sama na istem odru kot nekoč s skupino?

“Občutek je odličen ... samostojen ... svoboden.”

>Ali bi lahko rekli, da se vam je življenje zasukalo za 180 stopinj po izidu istoimenskega samostojnega albuma?

“Pravzaprav se je moje življenje res spremenilo. Veliko več je dela, saj so, poleg vseh ostalih obveznosti, tu še intervjuji, nastopi, fotografiranja ..., ampak to mi povsem ustreza. Rada imam nove izzive, nova dogajanja, raziskovanja, delo, učenje. Nič mi ni težko. Čeprav sem včasih precej utrujena, se počutim svobodno in neodvisno in to je najlepše.”

>Na plošči so v ospredju tudi kitarski zvoki, ki so v nasprotju z glasbenim žanrom skupine Turbo Angels. Je bila odločitev za takšno spremembo težka?

“Ne, ni bila težka. Ko čutiš, da bi rad nekaj drugega, da želiš naprej, drugam, moraš to storiti. Pesmi, ki jih pojem zdaj, so odpete tako, kot jih čutim. Besedila imajo zgodbe, ki so se mi zgodile, zato jih ni težko interpretirati. To je zvrst, v kateri sem se našla.”

>Avtor večine skladb na vašem prvencu je Jan Plestenjak. Boste za naslednji projekt znova izbrali podobno ekipo in ali že nastaja nov material?

“Sama bi si zelo želela iste ekipe. Nismo se še pogovarjali o tem, saj še vedno promoviram aktualni album 180 stopinj, s katerega še nisem predstavila vseh svojih pesmi. Ko bo čas pravi za to, bomo pa videli.”

>Na vaši plošči najdemo udi duet s Tomažem Domiceljem Slovenskega naroda sin. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

“Tako je. Eden izmed duetov je tudi Slovenskega naroda sin. Zelo mi je všeč pesem, saj je živa, odkar pomnim. Vedno, že kot otrok, sem jo rada prepevala in zelo sem si želela, da bi bila del mojega prvega solo albuma. Tomaž je privolil v sodelovanje in skladba je tako na novo zaživela ...”

>S katerimi slovenskimi glasbeniki še sodelujete?

“Sodelovala sem še z Martinom Štibernikom, Uršo Vlašič, Dragom Mislejem-Mefom, Danilom Kocjančičem, Daretom Kauričem, s katerim sva posnela pesem Luna nad obalo, ki je prav tako del mojega albuma, ter že prej omenjeni Jan Plestenjak. Nekaj glasbenikov je sodelovalo pri snemanju inštrumentov in spremljevalnih vokalov, za mastering pa je poskrbel Iztok Turk.”

>Kaj pa v prostem času - kaj sami najraje poslušate in čigavih koncertov se radi udeležujete?

“Poslušam različno glasbo, čisto odvisno od počutja. Je ni zvrsti, za katero bi lahko rekla, da mi pa res ne sede. Sicer pa mi čez dan požene adrenalin po žilah bolj živahna glasba, ko končam z opravki in sem na poti domov pa rada prisluhnem nekoliko bolj umirjenim melodijam. Ko bo Bryan Adams znova nastopal kje v bližini, bom šla zagotovo na njegov koncert.” ANA CUKIJATI