Zdravstvena reforma in minister Marušič čakata zeleno luč vlade
Sveženj zdravstvene reforme je te dni že pretehtala medresorska delovna skupina. Zdaj so na potezi ministri in vlada, ki ji morajo prižgati zeleno luč, šele nato bodo možne korenitejše spremembe v zdravstvu, posebej za naš časnik navaja minister Dorjan Marušič, ki nam je ob obisku v Brkinih razkril nekaj več podrobnosti predvidenih sprememb.
ZDRAVSTVENA REFORMA> Zdravstveni minister Dorjan Marušič je obrise obetov sprememb v zdravstvu nedavno nanizal na okrogli mizi v Ilirski Bistrici, odgovoril pa je še ne nekaj vprašanj za naše bralce.
Ukrepi in merjenje
Nadgradnja zdravstvenega sistema poteka že od prvega dne njegovega prevzema funkcije: “Uvedli smo več novih modelov in projektov, ki pa potrebujejo čas za umestitev v posameznih okoljih in za drugačno delovanje sistema. Osnovno zdravstvo dobiva učne, referenčne, ruralne ambulante. Na sekundarni ravni smo na šestih območjih že združili primarno in sekundarno dežurno službo. Med novostmi sta še negovalna bolnišnica in pilotni projekt hospic.”
Gre za reorganizacijo s pomočjo podzakonskih aktov in uredb. “Pripomogla je k bistveno vzdržnejšemu sistemu kot še pred letom. Občutno se je povečala dostopnost, kar potrjujejo izidi. Poslej slednje lahko merimo - denimo, koliko bolnikov, kje in koliko časa čaka na pregled in poseg. Prej tega ni upal meriti nihče,” omenja minister.
Med spremembe dodaja še povečanje števila zdravnikov, ki k nam prihajajo tudi iz tretjih držav.
Poziv k treznosti
Kakšna usoda čaka zdravstveno reformo? Marušič je neposreden: “Koreniti korak - reforma ali nadgradnja - pa potrebuje umirjeno okolje in premislek, kako bi uresničili tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje, da se bo zmoglo odzivati na izzive v prihodnjih letih. Spoštujemo začrtani plan, delovna skupina zaključuje, kar smo se dogovorili na sestanku pri predsedniku vlade. Za realizacijo in za umestitev v zakonodajo pa potrebujem zeleno luč pri kriznih ministrih in na vladi.”
Ko bodo slednji podprli temeljne teze reforme, jih bo umestil v zakonodajo. “Zelo težko bi bilo pričakovati, da bi začeli pri zakonih in jih nato usklajevali v mnogih poskusih. Kdaj bo načrtovano doživelo izpeljavo, pa ni odvisno zgolj od mene,” priznava Marušič.
Omenja, da bo ta model, ko ga bodo potrdili krizni ministri, hkrati že usklajen tudi s finančnimi zmožnostmi, ki so na voljo: “Seveda niso idealne, a so porok za umestitev reforme v zakonodajo, ki tudi že nastaja. Vse to pa vsekakor potrebuje mirno obdobje in ustvarjalno okolje za vlado in tudi trezne, umirjene glave državljank in državljanov, podprte z ozaveščenostjo, da se je treba pogovarjati o pravih temah.”
Košarica pravic
Tudi košarica pravic iz dneva pridobiva na podobi: “Treba jo je umestit v kraju in času. Storitve, ki bo v njej na voljo, morajo biti dostopne v ustreznem časovnem intervalu.”
Že pred časom je ministrstvo vsem javnim in zdravstvenim ustanovam s koncesijo poslalo odredbo, s katero terja, da so bolniki z oznako nujno obravnavani v 24 urah; onkološki bolniki in otroci morajo priti na vrsto v mesecu dni; pacienti z oznako hitro v treh do šestih mesecih, leto dni čakanja je dovoljeno za ortopedske operacije, 18 mesecev pa za ortodontske.
“To je zapisala stroka, dodati moramo še ustrezne kriterije, ki bodo podrobneje specificirali to nujnost,” pojasnjuje Marušič. “Hkrati bodo sledili še tako imenovani modelni izidi (izvajalci). Oblikovana košarica pravic standardnih storitev (vsaka storitev mora biti standardizirano opisana), bi morala biti pokrita z javnim denarjem.”
Čiščenje in prilagajanje
Ob pregledovanju sedanje košarice je minister naletel na storitve, ki niso povezane z zdravljenjem, so pa zajete v zdravstvu. Košarico namerava očistiti takšnih storitev. “Vanjo zagotovo ne sodijo socialne pravice,” našteva. “Ne trdim, da ne sodijo v socialo, zato jih moramo tja tudi umestiti in solidarno pokrivati s transferji. Tudi manj nujne ali manj potrebne storitve vanjo ne sodijo - denimo nenujni reševalni prevozi, ki niso medicinsko indicirani. Tudi iz drugih javnih ustanov nas ne vozijo reševalci.”
Sprememb bodo deležna tudi zdravila. Marušič našteva: “Liste zdravil - pozitivna, vmesna in negativna - bodo morale slediti stroki; slediti temu, kaj bolnik potrebuje za ozdravitev in ohranjanje zdravja. To mora vsebovati košarica pravic.”
Košarica pravic naj bi se prilagajala razmeram. Če bi bilo zaradi finančne vzdržnosti na voljo manj denarja, “bi se temu primerno spreminjala tudi košarica pravic - morda bi se podaljšale čakalne dobe, ali pa bi kakšna storitev iz nje tudi izpadla. Vsekakor pa je ta košarica realna. V času in prostoru jo lahko izpeljemo. Gotovo pa ni ambiciozna in nas ne bo katapultirala med zdravstveno najbolj eminentne države v EU,” priznava sogovornik.
Minuli petek je premier Borut Pahor najavil, da je zdravstveno reformo preložil na jesen, če “bo ta vlada tedaj še uživala zaupanje.” Zaupnico namerava Pahor vezati na bližnji rebalans proračuna.
Treba je imeti pogum
Prevrednotenje plačevanja prispevkov za zdravstvo je del reforme, a že buri duhove v zdravstvenih zavarovalnicah, ki del storitev s pridom tržijo. Marušič odgovarja: “Zanimivo je, da naša družba vselej najde vsaj en razlog, zakaj nečesa ne kaže narediti. Ne išče pa razlogov za to, zakaj mora nekaj storiti. V zgodovini Slovenije se je vselej pokazalo, da so nam to, zakaj moramo nekaj narediti, večinoma pokazali iz tujine.”
Upa, da se to, kar se nam obeta na področju upokojevanja, ne bo zgodilo tudi v zdravstvu. “Imamo dovolj časa, da naredimo ta premislek. Nikar se ne ukvarjajmo s tistim enim, petimi, sto zaposlenimi v posameznih organizacijah, temveč se začnimo pogovarjati in ukvarjati z dvema milijonoma Slovenk in Slovencev in s tem, kaj si resnično želijo. V sebi si vsakdo iskreno želi kakovostno in varno storitev, in to v primernem času in prostoru. Vse to vsebuje ta nadgradnja,”poudarja Marušič.
Reforma vsega predvidenega ne zagotavlja takoj, saj je potreben čas za nadomestitev zastalega razvoja, pa še zdravstvenega kadra je premalo. “Ponekod nam manjkata tudi znanje in pogum za ta korak. A meni poguma ne manjka,” zagotavlja Dorjan Marušič.
JASNA ARKO
