Ženska lepota, zbrana na mivki
Dolenjski sestri Erika in Simona Fabjan sta že nekaj let članici portoroškega kluba, za konec sezone pa sta odpotovali v Azijo na zaključek svetovne lige. Ljubljenki fotografov in moškega dela občinstva si želita na olimpijske igre 2012, toda konkurenca je peklenska.
ODBOJKA > Svetovna liga za odbojkarice na pesku se končuje na Kitajskem in Tajskem, kamor sta se obe privlačni “bjondi” Fabjan zaradi aklimatizacije odpravili že pretekli teden. Starejša Erika po lastnih izkušnjah ugotavlja, da največja država sveta skriva tudi svoje pasti: “Ni tako lepo, kot se morda sliši. Lani sva se na Kitajskem opekli, kajti potrebno se je privaditi na drugačno hrano, časovno razliko in navade domačinov, zato sva tokrat odpotovali malce pred turnirjem.” Sestri sta pričakovali, da bosta morali v kvalifikacije, a jima je v Sanyi (nagradni sklad 190.000 dolarjev) uspel neposreden preboj v glavni žreb.
V Sloveniji je za večino smrtnikov odbojka na mivki le še oddaljen poletni spomin, toda odkar je ta šport uvrščen v olimpijski spored, vse več ekip trenira vse leto, kar je pri nas le pobožna želja. “Ko se ohladi, so treningi res problem, vendar sva se vseeno trudili po svojih močeh, da se kar najboljše pripraviva za dva azijska turnirja. Sama sem imela tudi nekaj težav s poškodbo, a sva zato mentalno dobro pripravljeni in kljub manjšemu obsegu vadbe računava na dober rezultat,” pojasnjuje Erika Fabjan. Cilj so seveda olimpijske igre v Londonu čez dve leti? “Gotovo, čeprav je konkurenca strahotna. Neposredno se na OI uvrsti 16 najboljših ekip s svetovne lestvice, midve pa trenutno zasedava 36. mesto, pri čemer lahko vsako državo zastopata le dve ekipi. Zato je potrebno odšteti še nekaj dvojic iz najmočnejših držav in nekako računava, da bi se v London najlažje uvrstili prek lestvice, kajti na kontinentalnih kvalifikacijskih turnirjih bo odprtih le še nekaj mest.”
Logika govori, da se bo na dolgo pot v Azijo verjetno odpravilo manj močnih evropskih dvojic, vendar je Erika dokaj skeptična: “Ne vem, v preteklih letih je bilo res tako, toda zdaj vsi že lovijo točke za olimpijske igre. Na največjih turnirjih pač ni popusta, tam vsi igrajo na nož.” Kako pa sta sestri zadovoljni z letom 2010? “Kar v redu je bilo, zastavljene cilje dva dosegli, čeprav sva tudi zapravili nekaj priložnosti. Na nekaterih turnirjih sva najpomembnejše dvoboje izgubljali zelo tesno, vendar sva se vsaj pričeli uvrščati v glavni žreb, kar je najpomembneje.”
V portoroškem klubu že nekaj let lobirajo za gradnjo dvorane, ki bi bila namenjena zgolj vadbi odbojke na pesku, toda za zdaj ni videti, da bi se kaj premikalo. Verjetno bi se ob boljših razmerah pojavila še kakšna ambiciozna dvojica, Erika in Simona Fabjan pa sta kljub temu zadovoljni s sodelovanjem: “V klubu nama pomagajo na vso moč, zato se ne moreva pritoževati. Tudi denarno krijejo del programa, ki zahteva precej sredstev, vsaj zaenkrat pa s turnirskimi nagradami tega še ne pokrijemo. Seveda bi bilo še boljše, če bi imeli dvorano za treninge.”
Sestri Fabjan sta trenutno v kitajski Sanyi, od 2. do 7. novembra pa ju čaka še turnir enakega ranga v tajskem letovišču Phuket, nakar bosta dokončno potegnili črto pod sezono 2010. Za zdaj v letošnjem točkovanju zasedata 35. mesto, 13 turnirjev uradnega koledarja pa jima je navrglo 16.170 dolarjev.
BORIS PLANINC