Židan: Pridelava hrane je strateška in politična zadeva

RADENCI> Kot je Dejan Židan pojasnil na današnjem posvetu o prehrani domačih živali v Radencih, sta prehranska varnost in pridelava hrane verjetno najbolj strateško in politično vprašanje v vsaki državi in tudi strateški interes Slovenije.

Minister je udeležencem Zadravčevih-Erjavčevih dnevov oziroma 20. mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali predaval o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva v luči povečanja prehranske varnosti.

Ne bo šlo z neoliberalizmom

Načelo neoliberalizma, ko ni bilo pomembno, da nekaj proizvajaš, pač pa, da imaš denar, da nekaj kupiš, je po njegovih besedah doživelo polom; prvič na področju energetike, saj smo spoznali, da si mora vsaka država zagotoviti energetsko varnost, in pozneje pri finančnih virih.

Najbolj pomembno je, da smo ljudje siti, vendar je ta hip pridelava hrane na zemeljski obli manjša, kot so izračunane potrebe, in za naprej kaže tako, je dejal Židan ter nadaljeval, da je kmetijska politika pri podpori pridelave hrane ena od najbolj intervenističnih.

Pametna, trajna in vključujoča rast

Iz proračuna EU bo kmetijska politika vsaj do leta 2020 največja, z obsegom približno 60 milijard evrov letno, kar je 36 odstotkov skupnega proračuna. “Občutek, da imamo hrano, ker smo del EU, je napačen, kar smo letos spoznali ob pomanjkanju sladkorja, ko je vsak poskrbel zase, in še zdaj slovenski pridelovalci za sladkor plačajo več kot tam, kjer ga pridelujejo, pa tudi pri pšenici. Ko je kazalo na pomanjkanje, je bilo stanje zelo blizu napetosti, ki vlada sedaj, ko finančni ministri v Bruslju rešujejo drugi problem,” je dejal Židan.

Nova politika EU v obdobju 2014-2020 temelji na treh predpostavkah - pametni, trajni in vključujoči rasti, kar pomeni, da bomo po ministrovih navedbah uspešni, če vnesemo novo znanje in nove izdelke. Na to pa moramo biti pripravljeni, če želimo izkoristiti denar, ki bo za to namenjen.

Povečati proizvodnjo, a s skrbjo do okolja

Vendar pa mora biti ta denar izkoriščen za domačo znanost, ki bo znanje prenesla v proizvodnjo. Trajna rast za Slovenijo pomeni povečati proizvodnjo, a tako, da varujemo naravne vire, vključujoča rast pa pomeni, da opazujemo teritorij države kot celoto in pri tem ohranimo poseljenost podeželja, je povedal Židan in opozoril na pomembnost pravilnih podatkov.

“Ni res, da je naša samooskrba 30-odstotna, kot se sliši, v podsistemih je različna, agregatna samooskrba po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je med 68 do 75 odstotki,” je opozoril Židan, ki meni, da Sloveniji v pogajanjih z EU dobro kaže. Če seštejemo program razvoja podeželja in neposredna plačila na hektar pridemo z nekaj čez 600 evri na drugo mesto v EU, pred nami je le Malta, in smo daleč od povprečja.

Boljši pogoji za male kmetije in mlade kmete

Vendar financiranje kmetijstva po Židanovih besedah ni dovolj, izboljšati je treba poslovno organiziranost, potrebujemo pa tudi večje zavedanje potrošnika. Pravičnost v prehranski verigi po njegovem mnenju uspešno urejamo, letos sprejeti kodeks pa že upoštevajo v pogodbah.

Slovensko kmetijstvo zdaj letno dobi 144 milijonov evrov neposrednih plačil, v osnutku predlogov je 138 milijonov, ob tem izvajajo tudi program razvoja podeželja v vrednosti 1,2 milijarde evrov v obdobju sedmih let. Kmetijsko politiko želimo poenostaviti, boljše bo tudi malim kmetijam in mladim kmetom, je še povedal Židan.

STA