Židan s hrvaškim kolegom tudi o zaščitenih prehranskih proizvodih

DUBROVNIK > Sta pa s hrvaškim kolegom v zvezi z zaščitenimi prehranskimi proizvodi ugotovila, da imata državi dober skupni projekt, in sicer zaščito istrskega pršuta, ter da se pri zaščiti kranjske klobase kaže možnost rešitve, je dodal Dejan Židan.

Po njegovih besedah bo Slovenija kranjsko klobaso na ravni EU najverjetneje lahko zaščitila do konca letošnjega leta, pri čemer bo Hrvaška dobila prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime kranjska klobasa. Z Avstrijo in Nemčijo pa je po besedah Židana dogovor že dosežen, saj obe državi proizvajata klobaso s sirom, ki je drugačna od kranjske klobase.

Nekoliko bolj so stvari zapletene pri zaščiti terana. “Po našem mnenju ne gre za politično vprašanje med dvema državama, kar priznava tudi Hrvaška. Po mnenju Slovenije smo teran uspešno zaščitili že leta 2000, štiri leta pozneje pa smo ga prenesli tudi v sistem zaščite EU. Tako o tej temi med državama ne more biti pogovorov,” je dejal.

Na dubrovniškem srečanju kmetijskih ministrov, ki še poteka, so po Židanovih besedah govorili tudi o vprašanju, kako pokrivati škode, ki jih kmetijstvu povzročajo podnebne spremembe, ter kako stabilizirati zelo nestabilen trg kmetijskih proizvodov, na katerega vplivajo različne krize. Pri slednjem so poudarili predvsem težave zaradi ruskega embarga, zaradi katerega države iščejo tretje trge. Tu je dobro, da sodelujemo, je ocenil Židan.

Židan je kot zanimiv podatek s srečanja navedel, da bo do leta 2050 povpraševanje po hrani večje od sedanjega za od 70 do 100 odstotkov. Ugotavljali so tudi, da je proizvodna hrane v porastu, še hitreje pa rastejo potrebe.

STA