Živali slutijo pomlad

BIVANJE> Ljudska modrost pravi, da vedenje domačih in divjih živali zagotovo napoveduje vreme in letne čase. Ohranjenih je veliko pregovorov - če se čriček oglaša pod večer, bo vreme lepo; če se mačka s tačkami umiva in si čedi kožuh, bo vreme slabo; če krt leze iz zemlje, bo veliko deževje; če skovika sova ali laja lisica, bo kmalu zahodnik premagal preostale vetrove; če si kure trebijo uši iz perja, bo deževalo; če kokoši zvečer kokodakajo, bo močno deževje; ko delajo ose gnezda v zemlji, bo zima ostra.

Ostro zimo napovedujejo mravlje, ko gradijo visoka in ozka mravljišča. Dež naj bi napovedovalo kravje mleko, ko se peni. Znanih je tudi več pregovorov o letini, povezani z rastjem rastlin. Nedavno so mediji objavili prihod medveda na plan v enem živalskih vrtov v Romuniji, kar naju bi napovedalo začetek pomladi. Ker je ostal na planem, naj bi kmalu nastopila pomladna otoplitev.

Zimsko spanje ali hibernacija je dolgo spanje nekaterih živalskih vrst. Nastopi pozimi, ko se njihova telesna temperatura zniža, upočasnita se dihanje in srčni utrip. Vzrok ni povsem jasen.

Dolžina hibernacije je odvisna od podnebja. Večina medvedov se zaziblje v zimski spanec pozno jeseni, ponovno se zbudijo zgodaj spomladi. Hibernacijo po navadi uravnava zunanja temperatura. Pri nekaterih vrstah živali je odločilna razpoložljiva hrana, pri drugih dolžina dneva. Poskusi so potrdili, da začnejo nekatere vrste živali hibernirati vsako leto v istem času, ne glede na zunanje dejavnike.

Žival čuti, da je napočil čas za zimsko spanje, ne glede na spremembe temperature, hrano in dolžino dneva. Znanstveniki menijo, da gre za notranji biološki koledar, vendar natančnih ugotovitev o tem ni. Za medveda je značilno, da zimo prespi. Njegova telesna temperatura se zniža le za šest stopinj Celzija, presnova se upočasni. Odvisno od klime na njegovem življenjskem območju in pomanjkanja hrane prespi rjavi medved tri ali še več zimskih mesecev in izgubi od 30 do 50 odstotkov teže.

Poleti in jeseni si okrepi zaloge maščobnega tkiva. V oktobru in novembru si večina najde za spanje primeren prostor. Prebujanje je odvisno od navedenih dejavnikov.

Prirodoslovec Fran Erjavec je opisal obnašanje medvedov. “Ko se približuje zima, medved si v zatišju poišče brlog, si ga nastelje in ko pritisne huda zima, gre spat. Ako zima popušča , se prebudi, včasih se celo vzdigne iz postelje in gre malo sveta pogledat; ako se mraz ponovi, švedra v brlog nazaj.”

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.