“Žižek, vi ste čuden komunist”
Da bi prisluhnili spopadu dveh Titanov filozofije, ni bilo dovolj zagotoviti si vstopnico za drugo največjo dvorano slovenskega kulturnega hrama. Vrsta, ki ji ni bilo videti konca, se je v več zavojih vila po preddverju.
Tačas, ko je množica (to se je razjasnilo šele tik potem, ko je kača nenadoma zavila levo) čakala na slušalke (simultano prevajanje pač terja svoje pripomočke), sta se tista dva, ki jim je prišla prisluhniti, le nekaj metrov stran mirno pomenkovala. Alain Finkielkraut in Slavoj Žižek nista dajala vtisa, da bi ju fotografi, ki so se diskretno smukali okoli njiju in ju obsipavali z bliski, kakorkoli motili.
Pretežno mladi obrazi so minulo soboto napolnili avditorij Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Vzdušje, ki se je raztezalo pod stropom, je bilo nekoliko zavajajoče: človek bi dal roko v ogenj, da se ima zgoditi nastop kakšne rockovske zvezde. Zadeva je bila seveda malce drugačna: oder je čakal na dva velika misleca, ki bosta debatirala o demokraciji. A vseeno je dišalo po spektaklu. Scenografija - govorniški pult, trije stoli in v sinjemodre bordure odeta miza - sicer ni govorila temu v prid, a čutiti je bilo, da občinstvo pričakuje nič manj kot gladiatorski spopad argumentov, misli in idej. Navsezadnje sta bila v areni filozofa svetovnega kalibra - Francoz Alain Finkielkraut, oster kritik komunizma, in goreč nasprotnik kapitalizma Slavoj Žižek.
Trk svetov?
Med misleca je sedla Aude Lincelin, novinarka francoskega tednika Le Nouvel Observateur, ki je pred časom Finkielkrautu nasproti posadila njegovega soimenjaka in idejnega nasprotnika Alaina Badiouja. Tokrat je bilo razmerje miselnih podstati podobno: na eni strani antikomunist, na drugi zagovornik te ideje. A rečí, še zlasti ko za mizo sedita dva filozofa, niso tako enostavne, kot se na prvi pogled zdi. Profesor na Ecole polytechique, ki je leta 1987 izdal uspešnico La Défaite de la pensée, je po mnenju Lancelinove posebna figura v francoski intelektualni krajini. V polju antikomunizma njegova misel ni daleč od idej Glucksmana in Bernarda Henryja Lévyja, se pa od njiju odmika predvsem kot zagovornik konservativnih stališč še zlasti na področju kulture in šolstva.
MAKSIMILJANA IPAVEC
Več o tem lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
