Zlati leopard Zimskim počitnicam
V švicarskem Locarnu se je v soboto zvečer sklenil 63. mednarodni filmski festival, ki je ob Cannesu in Benetkah najstarejši festival v Evropi. Zlati leopard je tokrat po pričakovanjih tako številnih gledalcev kot tudi strokovnjakov pripadel kitajskemu filmu Han Jia (Zimske počitnice) režiserja Lija Hongqija.
LOCARNO> Žirija pod vodstvom singapurskega režiserja Erica Khooja je tako izbrala tankočutno balado o vsakdanu nedoraslih, a do svoje okolice kritičnih šolarjev v sodobni Kitajski. Slog kitajskega režiserja Lija Hongqija, v katerem tke družbeno kritiko med podobe in dialoge, spominja na odlične filme, ki so pred padcem Berlinskega zidu nastajali v vzhodnem bloku.
Zmagovalca letošnjega Locarna sta tišina in subtilnost. Nagrajeni so bili namreč predvsem filmi, ki brez vsakršne spektakularnosti pripovedujejo otipljive zgodbe o realnih človeških usodah. Francosko-romunsko-madžarski produkciji Morgen (prijetno spokojno in z veliko ljubezni do podrobnosti pripovedovana zgodba o turobnem življenju na romunsko-madžarski meji) režiserja Mariana Crisana je tako pripadla posebna nagrada žirije za drugi najboljši film.
Kanadčan Denis Cote si je s filmom Curling, melanholično zgodbo o očetu in hčerki, v Locarnu prislužil naslov najboljšega režiserja. Igralec Emmanuel Bilodeau, ki je v njem upodobil očeta, pa je dobitnik leoparda za najboljšo moško vlogo.
Leoparda za najboljšo žensko vlogo je prejela Jasna Duričić, požrtvovalna mati v nemško-srbsko-švedskem filmu Beli beli svet srbskega režiserja Olega Novkovića.
Številno občinstvo, ki je tudi letos spremljalo večerne projekcije pod milim nebom v Locarnu, pa se je odločilo nagraditi izraelsko-nemško-francosko produkcijo The Human Resources Manager (Upravljalec s človeškimi viri) izraelskega režiserja Erana Riklisa. Film govori o boju med tradicijo in sodobnim v Izraelu in v postsovjetski družbi.
Na že 63. festivalu v Locarnu so od 2. avgusta zavrteli 300 novih filmov, posebna retrospektiva pa je bila posvečena cineastu Ernstu Lubitschu (1892-1947). Retrospektiva ni ponudila le najbolj znanih filmov tega mojstra komedije, kot so Ninočka, Zmešnjava v raju ter Biti ali ne biti, temveč je osvetlila tudi njegovo zgodnje berlinsko obdobje.
V žiriji festivala, ki sodi poleg cannskega in beneškega med najstarejše evropske filmske prireditve, sta bila poleg singapurskega režiserja Khooja še iranska igralka Golšifta Farahani in ameriški režiser Joshua Safdie. Novi umetniški vodja festivala Oliver Pere je tokrat stavil predvsem na mlade filmske ustvarjalce. STA
