Zlatko Kaučič že več kot 30 let kljubuje ustaljenim tokovom

Svet
, posodobljeno:

Dobila sva se na deževen dan. Njegova rodna Brda so bila kljub skorajšnji pomladi ovita v tančico melanholije. “Rad imam dež. Daje mi motivacijo. Tudi če me zmoči na kolesu, mi je všeč. Ne moreš biti vedno na suhem,”se je nasmehnil.

Zlatko Kaučič že več kot 30 let kljubuje ustaljenim tokovom

“Rad poslušam dežne kaplje. In curljanje vode po žlebu. Včasih sem ji namenoma nastavil kakšno oviro, da je spremenila svoj tok in ustvarila nove zvoke, iz katerih so se mi porodile sveže ideje,” je razkril Zlatko Kaučič, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada.

> Baje ste bili presenečeni, ko ste izvedeli, da ste med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada?

“Res je, zelo sem bil presenečen. Ko me je klical Jaroslav Skrušny, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, in mi sporočil, da sem med letošnjimi nagrajenci, kar nisem mogel verjeti. Zagotovo ste se zmotili, sem mu rekel v šali.”

> Zakaj niste mogli verjeti?

“Zato, ker si nisem mislil, da bom s svojo sodobno improvizacijo sploh kdaj prišel na vrsto. Doslej so šle nagrade na področju glasbe predvsem v smer klasične glasbe. Zato sem bil presenečen, da so letos izbrali mene. In kot kaže, so imeli tisti, ki so mi ves čas stali ob strani - literarni ustvarjalci Milan Dekleva, Jure Potokar in Barbara Korun -, prav, da so vztrajali toliko let in me vsakokrat znova predlagali za to nagrado. Ni tako enostavno zbrati po sto in več kritik ter recenzij iz tujine, potem pa komisija tvojega predloga ne upošteva ... A Milan Dekleva mi je rekel, da bodo vztrajali, saj so prepričani, da mora naša družba sprejeti drugačnost.”

> In po šestih letih so njihova prizadevanja vendarle obrodila sadove.

“Hvaležen sem žiriji, da se je odločila za ta korak, ki je pravzaprav prelomnica v zgodovini eksperimentalne jazz glasbe v Sloveniji. Zanimivo pri tem pa je, da sem prav v lanskem letu, za katerega sem bil nagrajen, najmanj ustvaril. Predlani, ko sem obeleževal 30-letnico svojega umetniškega ustvarjanja, sem naredil tri velike projekte, lani pa sem izdal samo eno zgoščenko - Atto di dolore, ki sem jo posnel z vrhunskim italijanskim flavtistom Massimom de Matio. No, bo pa letošnje leto zato bolj plodno!” (smeh)

PETRA VIDRIH

Celoten pogovor lahko preberete v petkovi prilogi 7. val tiskane priloge Primorskih novic.