ZN opozarja na slabo stanje ujetnikov v Libiji

Svet
, posodobljeno:

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Libijo Ian Martin je Varnostnemu svetu ZN poročal, da mora biti rešitev vprašanja preostalih 7000 ujetnikov v zaporih nekdanjih upornikov prednostna naloga za novo libijsko vlado. V poročilu je kot najpomembnejši izziv za Libijo navedel varnost.

V zaporih nekdanjih libijskih  upornikov je še 7000 ujetnikov
V zaporih nekdanjih libijskih upornikov je še 7000 ujetnikov Reuters

NEW YORK> Vodja misije ZN v Libiji Ian Martin je med drugim opozoril, da z zaporniki slabo ravnajo, jih mučijo, prihaja pa tudi do drugih zlorab. Hkrati večina zapornikov nima dostopa do pravne pomoči. Velik del ujetnikov so temnopolti iz držav Afrike pod Saharo, med katerimi so najverjetneje tudi nedolžni, saj nekdanji uporniki ljudi aretirajo tudi zgolj na podlagi barve kože. Libijski voditelj Moamer Gadafi je namreč za boj proti upornikom najemal plačance, ki so prihajali tudi iz drugih afriških držav.

Nekdanji uporniki, varnostna grožnja

A je za Martina razlika med nekdanjo Gadafijevo vlado in sedanjo prehodno vlado pod vodstvom premierja Abdel Rahima al Kiba več kot očitna. Gadafijev režim je zanikal vse zlorabe, do katerih je redno prihajalo, nova vlada pa jih priznava in obljublja, da jih bo odpravila. Nova vlada prav tako skuša omogočiti neoviran dostop mednarodnim humanitarnim organizacijam.

Za libijske državljane, ki niso v zaporih in ne pripadajo eni od oboroženih skupin, pa je največji problem varnost. Oborožene skupine nekdanjih upornikov skrbijo za varnost, vendar so zaradi pomanjkanja discipline in medsebojnih spopadov obenem največja grožnja varnosti. Za novo obrambno ministrstvo države bo tako velik izziv iz nekdanjih upornikov ustvariti novo disciplinirano in povezano vojsko, je še ocenil Martin.

V Libiji je preveč orožja

V Libiji je tudi preveč orožja in Martin je dejal, da ima Libija tam največ raketnih izstrelkov zemlja-zrak od vseh držav, ki takšnega orožja ne proizvajajo. Kemični, jedrski in drugi nevarni objekti pa naj bi sicer bili pod vladnim nadzorom. Za državo, ki je šele pred mesecem dni prišla iz državljanske vojne, je problem tudi likvidnost in dokler ne bo rednega dotoka denarja od prodaje nafte, bo potrebovala mednarodno pomoč, je še opozoril posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Libijo.

Libija bo imela po 45 letih prve volitve junija prihodnje leto, ko naj bi tudi oblikovali novo vlado.

STA