Znanih je kar 85 vrst motenj spanja
Motnje spanja so oblika bolezni, ki pesti vse več ljudi. Najhujša oblika je narkolepsija. Te vrste bolezni zdravniki pogosto ne prepoznajo pravočasno, pojavljajo pa se pri ljudeh vseh starosti, tudi pri otrocih. Doslej je znanih že 85 vrst motenj spanja.
MOTNJE SPANJA> Spanje je ena temeljnih fizioloških funkcij in potreb človeškega organizma, nujno za normalno delovanja in življenje nasploh.
Veliko bolnikov
Po uradnih podatkih ima motnje spanja tretjina ljudi, medicina pa pozna kar 85 vrst teh motenj.
Najpogostejše so različne oblike nespečnosti, posebno hude posledice pa ima narkolepsija - kronična nevrološka motnja, ki jo povzroča nezmožnost možganov, da bi uredili cikle spanja.
Bolniki z narkolepsijo ob različnem času čez dan začutijo, da se ne morejo upreti napadom spanja. Če želja postane prevelika, za nekaj sekund ali minut preprosto zaspijo.
Tudi hude oblike
Poglavitna simptoma narkolepsije sta vsakodnevna prekomerna zaspanost in kataplektični napadi - kratkotrajne izgube mišične moči, ki se pojavijo ob čustvenih dogodkih.
Oblike katapleksije so različne glede na izrazitost in zajemajo klecanja kolen, oslabelost rok, najhujša oblika pa je oslabelost celotnega telesa in tedaj se človek sesede kot prazna vreča. Napad katapleksije traja nekaj sekund do največ nekaj minut.
Manj znana bolezen
Zdravniki domnevajo, da je v Sloveniji okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo. Slednja po uradnih podatkih namreč prizadene enega človeka na vsakih 2000 ljudi.
Vendar pa je diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov. Pri večini ljudi torej bolezni še niso uspeli odkriti. Strokovnjaki omenjajo, da jih okolje pogosto ocenjuje za lene in nezainteresirane, celo za psihiatrične bolnike. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, na delovnem mestu in v socialnem okolju.
Pomembno je pravilno zdravljenje
Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo ljubljanskega Kliničnega centra, poudarja, da lahko zdravniki preprečijo večino motenj spanja in jih učinkovito zdravijo z za to namenjenimi zdravili. Ob tem navaja, da se motnje spanja pojavljajo tako pri ženskah, kot pri moških vseh starosti, med bolniki je tudi veliko otrok.
Motnje spanja lahko poslabšajo potek nekaterih drugih nevroloških bolezni. "Bolniki z nevrološkimi boleznimi potrebujejo več pomoči pri motnjah spanja, saj te pogosto poslabšajo osnovno bolezen. Motnje spanja pa so lahko prva manifestacija nevrološke bolezni," pravi zdravnica.
Gre zlasti za sindrom nemirnih nog, Parkinsonovo bolezen in epilepsijo. Novejše raziskave pa dokazujejo, da je narkolepsija avtoimuna bolezen.
Spite dovolj in kakovostno
Zdravnica opozarja še na problem pomanjkanja spanja, ki krepko škodi organizmu in botruje mnogim težavam z zdravjem, med drugim debelosti, sladkorni bolezni, oslabljenemu imunskemu sistemu in celo nekaterim oblikam raka.
Pomanjkanje spanja je povezano tudi s psihološkimi stanji - depresijo, anksioznostjo in psihozo. Znano je, da imajo ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah in poškodbah. Nespečnost vpliva na delovni učinek in na spremembe osebnosti. Pri spanju je treba upoštevati temeljne zakonitosti higiene spanja, ki zajemajo primerno ležišče in vzglavje, opremo in zatemnitev spalnic, mir, sproščenost in red glede odhoda na počitek ter dovolj dolg spanec.
Tudi v filmu
Narkolepsijo je v filmsko zgodbo zajel scenarist in režiser Miha Hočevar v filmu Gremo mi po svoje in je prva tovrstna upodobitev bolezni pri nas na takšen način.
Hočevar pravi, da se je med pisanjem scenarija za ta film spomnil znanega reggae pevca Horacea Andyja, ki je med drugim sodeloval tudi s skupino Massive Attack. “Vem, da je v nekem intervjuju pojasnil, da je vzdevek Sleepy dobil zaradi svoje nenavadne bolezni, narkolepsije. Začutil sem, da je ta bolezen primerna tudi za uprizoritev, zato sem jo zajel v lik madega dekleta Maje,” je ob svetovnem dnevu narkolepsije, 18. marcu, javnosti zaupal režiser Hočevar.
JASNA ARKO