Znanstveniki objavili prvi posnetek črne luknje
Znanstveniki z vsega sveta so danes objavili zgodovinski prvi posnetek črne luknje. To je omogočila globalna mreža teleskopov v projektu Event Horizon Telescope (EHT), v katerem sodeluje več kot 200 znanstvenikov. Gre za črno luknjo v središču galaksije M87 okoli 55 milijonov svetlobnih let od Zemlje z velikostjo 6,5 milijarde mas Sonca.
BRUSELJ > Odkritje je vidni dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti. Zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav.
Črne luknje so izjemno zgoščeni vesoljski pojavi, ki na zelo majhnem prostoru vsebujejo izjemne količine mase.
Današnja zgodovinska objava prvega posnetka črne luknje je po besedah slovenske astrofizičarke Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici res pomembno odkritje. Če so bili do zdaj dokazi za obstoj črnih lukenj le posredni, je zdaj prvič na voljo neposredna slika sence črne luknje, je pojasnila. "Že več desetletij vemo, da obstajajo takšne črne luknje v središčih galaksij, a dokazi za to so bili le posredni. Zdaj imamo prvič res neposredno sliko sence črne luknje, ki potrjuje, kar smo pričakovali," je dejala Gombočeva. To, da ta dokaz zdaj obstaja, je sicer po njenih besedah le prvi korak, a znanstveniki se veselijo, kaj jim bo že ta prinesel pri nadaljnjem raziskovanju. Kot je navedla, bodo lahko s pomočjo slike, npr. na podlagi jakosti svetlobe in velikosti diska oz. sence črne luknje, izračunali lastnosti črne luknje, kot sta njena masa in hitrost vrtenja. Lahko bodo proučevali lastnosti snovi v tem disku. Gre za snov, ki se giblje skoraj že s svetlobno hitrostjo v izjemno močnem gravitacijskem polju, torej v ekstremnih pogojih, ki jih na Zemlji nikakor ne moremo ustvariti.
Da bi bilo možno neposredno opazovanje neposredne okolice črne luknje, je Event Horizon Telescope nadgradil in povezal svetovno mrežo osmih teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh teleskopov so na zahtevnih visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki.
Dosežek so predstavili na novinarskih konferencah, ki so istočasno potekale v Washingtonu, Bruslju, Santiagu de Chile, Šanghaju, Taipeiju in Tokiu.
"Zahvaljujoč prispevku evropskih znanstvenikov, danes obstoj črnih lukenj ni več le teoretičen pojem. To neverjetno odkritje znova dokazuje, da lahko s sodelovanjem s partnerji po svetu dosegamo nepredstavljivo in premikamo obzorja znanja," je na novinarski konferenci v Bruslju poudaril evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.