ZSSS zahteva takojšnjo objavo evidence slabih delodajalcev

LJUBLJANA> Podali so zahtevo, da država nemudoma vzpostavi pogoje za objavo seznama podjetij, ki ne izplačujejo plač in socialnih prispevkov.

Kot je uvodoma spomnil sodelavec ZSSS Goran Lukič, je v skladu z zakonom o urejanju trga dela 1. julija začela veljati evidenca slabih delodajalcev, ki pa ni javno dostopna. V tej evidenci so navedena podjetja, za katere je bilo pravnomočno ugotovljeno, da so kršila pravice delavcev oziroma niso izplačevala plač ter socialnih prispevkov.

Po neuradnih podatkih 700 kršiteljev

Evidenco je po zakonu dolžan voditi zavod za zaposlovanje, ki podatke prejema od inšpektorata za delo, lahko pa tudi od davčnega inšpektorata. Lukič seznama, četudi je član sveta zavoda, še ni videl, na njem pa naj bi bilo po njegovih neuradnih podatkih navedenih približno 700 kršiteljev.

Negativen odgovor na prvi poziv k javni objavi evidence

Ob tem je sodelavec ZSSS pojasnil, da je zveza zavod že februarja pisno pozvala, da naj zagotovi javno objavo evidence, a so prejeli negativen odgovor. Na zavodu so jim pojasnili, da del teh podatkov velja za davčno tajnost in jih zato ne morejo obelodaniti.

Zveza je s svojimi zahtevami nadaljevala, zavod pa zdaj čaka na odločitev informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, čeprav je ta že v primeru podobnega vprašanja objave evidence kršitev pravic tujih delavcev lani ugotovila, da so pogoji za to zadoščeni. Na tem seznamu, ki je bil nato lani vendarle objavljen, se je znašlo 823 podjetij.

Javnost seznama ni mogoča zaradi davčne tajnosti

Sicer pa je še eno vprašanje evidence, in sicer evidence podjetij, ki ne plačujejo socialnih prispevkov, obravnaval tudi matični odbor državnega zbora, ki se je prav tako zavzel za njeno objavo, a je od finančnega ministrstva prejel odgovor, da javnost tega seznama ni možna zaradi davčne tajnosti. Prav tako je ministrstvo po Lukičevih besedah ugotovilo, da bi na ta način trpel poslovnih uspeh podjetij, znižala pa bi se lahko tudi njihova ocena. Torej državo bolj skrbijo gospodarski subjekti kot delavci. To je čudno, je ugotovil omenjeni predstavnik ZSSS.

Lani 6500 kršitev

Izvršni sekretar zveze Andrej Zorko je izpostavil, da je bilo leta 2005 po podatkih inšpektorata za delo več kot 3300 kršitev delovnopravne zakonodaje, leta 2010 pa že okrog 6500. Rast števila kaže, da se je standard v Sloveniji na tem področju močno poslabšal, je navedel in izpostavil še toliko večjo nujnost objave seznama slabih delodajalcev.

Pri tem je opozoril še, da je v Sloveniji 107.000 brezposelnih, ki bi si radi poiskali službo, da bi si z delom zagotovili socialno varnost, in se vprašal, koliko med njimi jih bo zaradi neobjave evidence prišlo k delodajalcem, ki ne izplačujejo plač in socialnih prispevkov, torej iz dežja pod kap.

Za dvig spoštovanja pravic delavcev

Zorko je prepričan, da bi objava seznama slabih podjetij prispevala k dvigu ravni spoštovanja pravic delavcev in da bi spoštovanje zakonov v državi postalo nekaj normalnega. Prav tako bi to lahko vodilo k zmanjšanju sive ekonomije. Korist seznama vidi še na področju javnih naročil, saj ta ne bi smela priti v roke podjetjem, ki kršijo delovnopravno zakonodajo.

Zavod za zaposlovanje ne sme podatkov posredovati tretjim osebam

Na zavodu za zaposlovanje so se na izrečeno že odzvali. Kot so zapisali na svoji spletni strani, ravnajo v skladu s predpisi, ki jim prepovedujejo, da bi pridobljene podatke posredovali tretjim osebam, oziroma bi jih uporabili za drug namen od določenega.

Namen evidence je po njihovih navedbah zagotoviti podlago za še kakovostnejše delo zavoda in drugih izvajalcev na trgu dela. “Zavod pričakuje, da bo vzpostavitev takšnega mehanizma pomenila še doslednejše izpolnjevanje delovnopravne zakonodaje, predvsem v smislu spoštovanja pravic delavcev,” so poudarili in dodali, da delodajalcem, vpisanim v evidenco, ne zavod ne drugi izvajalci niso dolžni posredovati kandidatov na prosta delovna mesta, “s čimer je zagotovljena večja pravna varnost brezposelnih oseb”.

Negativne posledice za delodajalce

Na zavodu so opozorili še, da bodo poleg podatkov, pridobljenih od inšpekcijskih služb in davčne uprave, v evidenci beležili tudi podatke delavcev, zaposlenih pri delodajalcih, ki v sodnem ali upravnem postopku še niso bili spoznani za kršitelje delovnopravne zakonodaje. “V primeru javne objave teh podatkov bi imel nepravilen podatek ali neustrezna presoja pri uvrščanju v to evidenco lahko negativne posledice za delodajalca,” so opozorili.

STA