Dan znanosti na UP v znamenju letošnjega Zoisovega nagrajenca

V letu 2026 je že drugič obeležen praznik, dan slovenske znanosti,  praznovan vsako leto 10. novembra. Datum je bil izbran, ker je povezan z Žigo Zoisom - slovenskim razsvetljencem, gospodarstvenikom, pisateljem in mecenom, obenem pa je Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Prav po Žigi Zoisu se imenujejo najvišje nacionalne nagrade na področju znanosti, ki so bile letos podeljene v nedeljo, 8. novembra.

Med letošnjimi prejemniki Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v Sloveniji je tudi profesor Univerze na Primorskem, prof. dr. Ademir Hujdurović. Po rodu iz Tuzle, Bosne in Hercegovine, trenutni dekan Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) ter raziskovalec na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM), je priznanje prejel za področje algebraične in strukturne teorije. Priznanje mu pomeni potrditev dolgoletnega dela, mladim pa sporoča, da sam talent za uspeh ni dovolj.

Zoisovo priznanje je rezultat vztrajnosti

"Zoisovo priznanje mi ogromno pomeni. Ta dosežek ne bi bil možen brez dolgoletnega truda. Doživljam ga kot spodbudo in motivacijo za nadaljnje delo. Moje osnovno vodilo je bil vedno trud in misel, da moram dati vse od sebe, saj bom za ta trud prej ali slej nagrajen," pravi dr. Hujdurović.

Njegovo raziskovalno področje zajema predvsem  preučevanje simetričnih lastnosti grafovskih produktov. Pojasni: "Preučeval sem, v katerih primerih se iz simetrij manjših grafov da konstruirat vse možne simetrije večjega grafa in kdaj to ni mogoče". Njegove raziskave sodijo v področje teoretične matematike, katere uporabnost se pogosto pokaže šele čez čas. 

Navede primer: "Tako je teorija števil veliko let veljala za zgolj teoretično področje brez praktične uporabe. Danes pa na njej temelji velik del sodobne kriptografije, ki jo uporabljamo za varno komunikacijo in varovanje podatkov v omrežjih."

{embed_youtube_video}

Algebraične in strukturne teorije grafov so nepogrešljiv del našega vsakdana

Čeprav si marsikdo s težavo predstavlja, kako pomembno vlogo imajo teorije algebraične in strukturne teorije grafov za naš vsakdan, je to področje precej bolj razširjeno, kot bi si sprva mislili. Dr. Hujdurović pojasnjuje: "Z grafom lahko prikažemo na primer cestna omrežja, pri čemer so ceste povezave, mesta pa vozlišča. S pomočjo grafov lahko modeliramo tudi letalske in železniške povezave. Zelo koristni so v biologiji, kemiji in računalništvu. Grafi nam pravzaprav omogočajo modeliranje različnih situacij", pri čemer navede primer rabe simetrij grafov, značilnih za delovanje Googlovih super računalnikov: "Govora je o ogromnem številu procesorjev, ki med seboj nenehno komunicirajo. Ko nekaj tipkamo v Googlov iskalnik, hitro povratno informacijo pridobimo ravno s pomočjo grafov simetrij, ki skrbijo za hiter pretok informacij," pojasnjuje dr. Hujdurović.

Študent, ki je vse izpite opravil z oceno 10

Danes mednarodno uveljavljen raziskovalec, je talent v matematiki pokazal še preden je prestopil šolski prag. Spominja se: "Starša sta mi povedala, da sem kot otrok, še preden sem začel hoditi v šolo, našel napake v matematičnih nalogah starejše sestre. Sprva mi seveda nista verjela, vendar se je izkazalo, da sem imel prav," a kljub temu poudarja, da se v življenju zgolj na talent ni mogel zanašati: "Tudi študentom večkrat ponavljam, da talent sam po sebi ni dovolj za nobeno stvar. Spomnim se kolegov študentov, veliko bolj talentiranih od mene, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso mogli uspeti. Talent lahko pride do izraza samo s trudom. V času študija sem si zadal cilj, da bom vse predmete zaključil z najvišjo oceno – 10, za kar sem se moral resnično potruditi ampak mi je na koncu uspelo in sem na ta uspeh še danes ponosen."   

Talent iz matematike so prepoznali tudi njegovi učitelji. "Imel sem srečo, da sem imel takšne učitelje, ki so moje zanimanje za matematiko prepoznali, me k temu spodbudili  in motivirali.  Prav od vsakega sem nekaj odnesel". Meni, da so to najboljše lastnosti učitelja, ki jih tudi sam skuša doseči kot profesor na UP FAMNIT.

UP na področju algebraične teorije grafov ena izmed vodilnih na svetu.

Foto: UP

Univerza na Primorskem na področju algebraične teorije grafov ena izmed vodilnih na svetu

Želja po priložnostih za boljše življenje ter raziskovanju matematike ga je kasneje pripeljala na doktorski študijski program UP FAMNIT, fakultete katere dekan je danes. "V Slovenijo sem prišel kot mladi raziskovalec leta 2010. Pred doktoratom nisem poznal področja teorij grafov, vendar sem nekako zbral pogum in se podal v neznano. Rekel sem si: če ne poskusim, ne bom nikoli vedel, ali mi lahko uspe. Če pa poskusim, me lahko rezultat prijetno preseneti." Kar je tudi potrdil s tem, da je doktoriral pri zgodnjih 26 letih.

Po doktoratu je razmišljal o vrnitvi v rojstni kraj, vendar ga je raziskovalno delo na univerzi prepričalo, da je ostal v Kopru: "Na Univerzi na Primorskem imamo enega največjih in svetovno vodilnih centrov na področju algebraične teorije grafov. Odlikuje ga predvsem to, da imamo na kupu večje število vodilnih raziskovalcev na tem področju in še veliko mladih prihaja. Podobne skupine najdemo le še v Avstraliji, na Kitajskem in v Južni Koreji."

Letošnji prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanj. 

Foto: Bor Slana/STA

Sporočilo mladim: Zaupanje v računalnike smo zgradili, ne moremo pa jim popolnoma zaupati

Ne moremo mimo vse vplivnejših orodij umetne inteligence. Dr. Hujdurović pojasni: "Še posebej v matematiki je pomembno, da skušamo samostojno priti do cilja. Pri tem pa nam izziv med drugim predstavljajo tudi trenutna orodja umetne inteligence. Zaupanje v računalnike smo zgradili, ne moremo pa jim popolnoma zaupati. V matematiki je pomembna globina razumevanja problema. Še posebej v matematiki je pomembno, da skušamo samostojno priti do cilja, kar otežujejo novodobna orodja umetne inteligence. Po eni strani so nam zelo v pomoč po drugi strani pa nas prikrajšajo za tisto izkušnjo iskanja prave poti. To je na primer ena od nevarnosti, ki jo matematiki vidimo v razvoju matematike. V kolikor se bodo študentje preveč zanašali na že pripravljene odgovore umetne inteligence in se izogibali procesu postopnega reševanja nalog, ne bodo razvili tistih pravih sposobnosti reševanja problemov, ki so v matematiki ključni za razumevanje celote."

Poudarja, da pri učenju in raziskovanju ni najpomembnejši končni rezultat, temveč proces, ki ga raziskovalec opravi, da pride do rezultata. Spomni se izziva iz študentskih let. "Pri enem predmetu nas je profesor spodbudil, da sami razvozlamo matematični rek, če želimo oceno 10. Ta rek mi je cela dva tedna povzročal preglavice nato pa se mi je sredi noči pojavila rešitev. Smešno, kako očitna se mi je potem zdela ta rešitev. Zelo srečen sem bil, da takrat nisem odnehal. Iz tega sem se ogromno naučil."

Mladim zato svetuje: "Skušajte sami priti do rešitve in razumeti vsak korak reševanja, od začetka do konca. Najpomembnejši namreč ni samo končni cilj, ampak to, kako do njega pridemo. Prav ta pot nas največ nauči". 

Ob prazniku so na Univerzi na Primorskem portret letošnjega nagrajenca dodali v Galerijo prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ali priznanj ter priznanja Ambasador znanosti, zaposlenih na UP, tako pa postal 20. portretiranec (nagrajenec) v galeriji, ki je na ogled v prostorih Univerzitetne knjižnice UP.

Opisi vseh (tudi preteklih) nagrad UP z utemeljitvami so na voljo na povezavi.