Spletno uredništvo

Podatkovni ekosistem za regenerativni turizem: povezovanje znanja, podatkov in lokalnega okolja za trajnostno prihodnost

Univerza na Primorskem
, posodobljeno: 23. 06. 2026, 9:41

Na Fakulteti za turistične študije – Turistici Univerze na Primorskem so v okviru projekta PUŠ (Problemsko učenje študentov v delovnem okolju) uspešno izvedli projekt Podatkovni ekosistem za regenerativni turizem. Projekt je nastal kot odgovor na vse večje potrebe turističnega sektorja po podatkovno podprtem odločanju ter razvoju regenerativnih pristopov, ki presegajo zgolj zmanjševanje negativnih vplivov turizma in aktivno prispevajo k obnovi okolja ter krepitvi lokalnih skupnosti.

Podatkovni ekosistem za regenerativni turizem: povezovanje znanja, podatkov in lokalnega okolja za trajnostno prihodnost

Osrednji cilj projekta je bil oblikovati predloge za razvoj podatkovnega ekosistema, ki bi destinacijam omogočal boljše spremljanje vplivov turizma

Foto: UP

V projekt so bili vključeni študenti različnih študijskih programov in stopenj študija, ki so pod mentorstvom pedagoških sodelavcev in v sodelovanju s partnerji iz turističnega gospodarstva (Turistično zduženje Portorož) raziskovali možnosti razvoja regenerativnega turizma na destinaciji Portorož & Piran. Osrednji cilj projekta je bil oblikovati predloge za razvoj podatkovnega ekosistema, ki bi destinacijam omogočal boljše spremljanje vplivov turizma ter učinkovitejše načrtovanje ukrepov za dolgoročno blaginjo okolja in lokalnega prebivalstva.

Podatkovni ekosistem za regenerativni turizem: povezovanje znanja, podatkov in lokalnega okolja za trajnostno prihodnost

Dogodek je združil predstavnike akademskega okolja, turističnega gospodarstva in lokalne skupnosti ter spodbudil razpravo o prihodnosti

Foto: UP

Pomemben del projekta sta predstavljali dve terenski raziskavi, izvedeni na različnih lokacijah v destinaciji in njenem zaledju. Študenti so obiskali številne deležnike, med drugim Letališče Portorož, Zbirni center Dragonja, Tonino hišo v Svetem Petru, zbiralnik deževnice, Residence Gold Istra, kmetijo Medljan, Lepo Vido in Magazin Grando. Na terenu so spoznavali konkretne primere trajnostnih in regenerativnih praks, zbirali podatke, opravljali intervjuje ter analizirali razvojne potenciale posameznih območij. Neposreden stik z lokalnimi deležniki je študentom omogočil boljše razumevanje razvojnih izzivov destinacije.

Podatkovni ekosistem za regenerativni turizem: povezovanje znanja, podatkov in lokalnega okolja za trajnostno prihodnost

Kot pomemben rezultat projekta so nastali  informativni plakati, ki na pregleden način predstavljajo ključna spoznanja projekta (lahko si jih ogledate v pritličju portoroške Turistice) ter digitalna brošura

Foto: UP