Simpozij ob 250-letnici rojstva Joanisa Kapodistriasa

Dogodek so z nagovori odprli rektorica UP prof. dr. Klavdija Kutnar, veleposlanik Republike Grčije v Sloveniji nj. eksc. Athanasios Kotsionis, in župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. V kratkem video nagovoru je udeležence pozdravila tudi Kapodistriasova potomka, grška igralka Natalia Kapodistria. Simpozij je povezovala prof. dr. Christina Manouilidou z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF).

Več predavateljev je s svojimi prispevki osvetlilo bogato kariero grškega državnika: Alexandros Yennimatas, prvi svetnik na Stalnem predstavništvu Grčije pri EU, prof. dr. Tomaž Marš in izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Andreas Koukos, predavatelj sodobne zgodovine in strategije na Grški vojaški akademiji za pomorstvo, asist. Matic Kristan, doktorski študent na Oddelku za zgodovino UL FF, dr. Salvator Žitko, znanstveni svetovalec UP, predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko in odgovorni urednik družboslovne edicije revije Annales, in asist. Borut Žerjal, docent zgodovine na UP Fakulteti za humanistične študije. Ob zaključku simpozija je prof. dr. Lucija Čok, prva rektorica in zaslužna profesorica UP, zbranim povedala zgodbo za Kapodistriasovim kipom, ki stoji na Kapodistriasovem trgu v Kopru.

Več predavateljev je s svojimi prispevki osvetlilo bogato kariero grškega državnika.

Foto: UP

Prispevkom je sledila projekcija filma Poslednja noč Joanisa Kapodistriasa (2020) režiserja Yorgosa Gkikapeppasa, ki so se je udeležili številni lokalni prebivalci.

Tudi leta 2027 grško veleposlaništvo v sodelovanju z lokalnimi institucijami načrtuje več dogodkov ob dvestoti obletnici izvolitve Joanisa Kapodistriasa za guvernerja Grčije.

Družina grofa Ioannisa Antoniosa Kapodistriasa (1776–1831) po očetovi strani izvira iz Kopra v takratni Beneški republiki, od koder so se v 14. stoletju preselili na Krf in sprejeli pravoslavno vero ter se helenizirali. Mladi Kapodistrias je študiral medicino, filozofijo in pravo na padovanski univerzi; pri 21 letih se je  vrnil domov ter začel opravljati zdravniški poklic, kmalu zatem pa je po padcu Beneške republike Krf pripadel Ilirskim provincam, kar ga je spodbudilo, da se je odločil za diplomatsko kariero in postal eden najbolj uglednih politikov in diplomatov v Evropi. Po dolgoletni karieri v evropski politiki in diplomaciji je bil izvoljen za prvega predsednika samostojne Grčije in velja za utemeljitelja grške neodvisnosti. V Kopru je na dvorišču Pokrajinskega arhiva postavljen njegov kip, darilo Kapodistrianske univerze v Atenah in grškega Ministrstva za zunanje zadeve.