Svetovni teden dojenja 2026 - Dojenje kot trajnostna popotnica v življenje: okrepimo, kar deluje

Prve ure po rojstvu je težko nadomestiti pozneje. Če sta mati in otrok zdravstveno stabilna, stik koža na kožo takoj po porodu novorojenčka pomiri, mu pomaga uravnavati temperaturo in dihanje ter spodbudi prvi podoj. Zgodnji podoji sprožijo nastajanje mleka, zato je smiselno nenujne postopke počakati in rutinsko oskrbo opraviti kar v materinem naročju. Tak stik ni pridržan le za nezapleten porod: mogoče ga je vzpostaviti tudi po carskem rezu, pri področni anesteziji pogosto že v operacijski dvorani.

Ko mati in otrok bivata skupaj, mati hitreje prepozna zgodnje znake lakote – nemir, iskanje, sesanje pesti – še preden otrok zajoka. Dojenje na otrokovo pobudo, brez štoparice, je za vzpostavitev laktacije praviloma učinkovitejše od strogega urnika. Kadar dojenje začasno ni mogoče, mati z rednim iztiskanjem ohranja nastajanje mleka.

Tretja stvar, ki deluje, je podpora. V porodnišnici mati dobi preverjene informacije in praktično pomoč pri pristavljanju, prepoznavanju sitosti in ravnanju ob težavah. A podpora ni le naštevanje navodil, temveč tudi spoštovanje matere in njene pravice, da se ob dobrih informacijah odloči sama. Enako jo potrebujejo matere, ki ne dojijo, in tiste, ki jim gre težje – po carskem rezu, z dvojčki ali s prezgodaj rojenim otrokom.

Podpora se pri tem ne konča pred vrati porodnišnice. Da dojenje zdrži, ga morajo spremljati tudi dom, družina in delovno okolje. Prav v tej trajnosti okoliščin je bistvo letošnjega slogana: dober začetek ni le stvar matere, ampak pogojev okoli nje. Kar že deluje, je zato treba predvsem okrepiti in ohranjati.

Pri nas brezplačno pomagajo Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) prek Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org). V okviru projekta "Dojenju prijazno mesto", v Kopru deluje podporna skupina za dojenje, v starem mestnem jedru pa je na voljo tudi soba za dojenje.