Univerza na Primorskem ob svetovnem dnevu duševnega zdravja povezuje ljudi in znanje

Za krepitev duševnega zdravja na Univerzi na Primorskem skrbijo z nizom različnih aktivnosti na področju preprečevanja samomora, zmanjševanju stigme, zgodnejšemu prepoznavanju stisk, javnega zdravja in raziskovanja psihološkega blagostanja. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje pod okriljem UP Inštituta Andrej Marušič tako celo leto skrbi za različne akcije. Ena izmed teh, ki se je zaključial danes na svetovni dan duševnega zdravja, je mednarodna akcija Premiki za življenje, ki je bila letos z geslom "Gibajmo se. Ozaveščajmo. Rešujmo življenja," posvečena skrbi za telesno in duševno zdravje.

Pobudnica akcije, Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP), je letošnjo izvedbo zastavila širše od dosedanje akcije Prekolesarimo svet, saj k sodelovanju ne vabi le kolesarje, temveč vse, ki želijo prispevati z gibanjem vseh oblik in zmožnosti – hojo, sprehode s prijatelji ali hišnimi ljubljenčki, tekom, raztezanjem, kolesarjenjem, plavanjem ali drugo obliko telesne aktivnosti. Več

Dan povezovanja povezuje generacije 

Pomemben del aktivnosti na področju duševnega zdravja predstavlja tudi že četrti doslej, Dan povezovanja, ki je 9. oktobra 2026 v duhu spodbujanja stikov med mlajšimi in starejšimi odraslimi, povezal študente psihologije slovenskih javnih univerz ter dnevne centre za starejše v Kopru, Mariboru in Ljubljani. S sproščenimi aktivnostmi so skupaj ustvarili prostor odprtih pogovorov, izmenjave izkušenj in mnenj ter medosebnega povezovanja.

Letošnji Dan povezovanja je potekal v duhu spodbujanja stikov med mlajšimi in starejšimi odraslimi.

Foto: UP

Podatki opozarjajo na pomen preventive 

Potrebo po preventivnem delu na področju duševnega zdravja, potrjujejo tudi podatki o duševnem zdravju v Sloveniji, saj opozarjajo na različne vidike duševnega zdravja, od stisk med mladostniki in anksioznosti pri odraslih do preprečevanja samomora. Ob tem pa kažejo tudi, da imajo preventivno delo, zgodnje prepoznavanje stisk in dostop do ustrezne podpore pomembno vlogo. Dr. Vita Poštuvan, namestnica predstojnika UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora, je povedala, da so svetovni dnevi dodaten opomnik, ki nas spomni, kako pri sebi, svojih organizacijah in skupnostih vsak dan tudi kasneje čez leto poskrbeti za reševanje težav in krepitev lastnih moči, in dodala: "Ko ste v situaciji, ki jo je težko rešiti, si lahko pomagate s tem, da pomislite, kaj bi v taki situaciji svetovali res dobremu prijatelju. Če na ta način postanete svoj najboljši prijatelj, ste naredili premik v pravo smer. Če pa potrebujete pri tem pomoč, pa so poleg strokovnjakov na voljo tudi naša gradiva, ki spodbujajo npr. pogovore tudi ob najtežjih življenjskih situacijah." 

Naj se ob svetovnem dnevu duševnega zdravja zato začnejo prave spremembe z zgodbami in izkušnjami ljudi, ki so se sami soočili s težavami v duševnem zdravju. Ker se lahko vsaka velika družbena sprememba začne že s preprostim pogovorom. 

Raziskovanje psihološkega blagostanja skozi življenje 

Na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je v okviru Oddelka za psihologijo začela delovati skupina Wellspan, ki se osredotoča na psihološko blagostanje in duševno zdravje skozi različna življenjska obdobja. Raziskovalni program tako povezuje različna področja psihologije ter preučuje blagostanje od otroštva do pozne starosti, tudi v povezavi z reproduktivnim zdravjem in družinskim življenjem. Obravnava izobraževalna, delovna in digitalna okolja ter psihološke in biološke procese, ki pojasnjujejo odzivanje na stres in učinke intervencij.  

Dr. Daša Grafojner, vodja programa, je poudarila pomembnost duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, zlasti ob spremembah in negotovosti, in dodala: "V skupini Wellspan raziskujemo, kaj krepi naše psihološko blagostanje in nam pomaga pri soočanju z izzivi. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bi rada poudarila, da nam ni treba skozi preizkušnje stopati samim. Poiščimo podporo, vzemimo si čas zase, za bližnje in za stvari, ki nam dajejo smisel."

Vabljeni na Čajanko s psihologi 22. oktobra 2026, ob 16.30 v avli UP FAMNIT.

Foto: UP

Cikel dogodkov Čajanka s psihologi 

Na UP se že drugo študijsko leto zapored organizira cikel predavanj in srečanj poimenovanih Čajanke s psihologi, katere gosti so psihologi iz različnih raziskovalnih smeri in praks. Že prva čajanka v novem ciklu bo 22. oktobra 2026, ob 16.30, v avli UP FAMNIT v Kopru. Tokratna gostja je dr. Sandra Bosacki, profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze Brock v Ontariu v Kanadi, kjer deluje na področju razvojne in pedagoške psihologije.

V predavanju z naslovom Mentalizacija, procesi dojemanja samega sebe in blagostanje: implikacije za raziskovanje in prakso, bodo predstavljene pretekle in aktualne raziskave, ki proučujejo, kako te mentalizacijske veščine mladostnikom in mladim odraslim pomagajo pri obvladovanju časa, ki ga preživljajo sami, in časa s prijatelji in družino (na spletu in v živo). Več o dogodku: https://www.famnit.upr.si/cajanka-s-psihologi/mentalizacija-procesi-dojemanja-samega-sebe-in-blagostanje-implikacije-za-raziskovanje-in-prakso-prof-dr-sandra-bosacki/  

Na koga se obrniti, če imamo težave z duševnim zdravjem? 

Pri iskanju pomoči so na voljo različni strokovnjaki in viri, na katere se lahko obrneš. Informacije o tem, kdaj iskati pomoč, kako iskati pomoč v zdravstvenem sistemu in izven njega, so dostopne na povezavi; https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/pomoc-v-primeru-dusevne-stiske/. Informacije o tem, kateri strokovnjaki in viri za pomoč v stiski so na voljo na v tvojem ožjem in širšem okolju, pa so dostopne tukaj: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/. 

Ob hudi duševni stiski ali samomorilnih mislih, je na voljo strokovna pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč: 

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan) 

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) 

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) 

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan) 

080 11 55 – SOS telefon (24h/dan)