UP gostila 3. nacionalni posvet RK RS: Univerze – ustvarjalke vključujoče skupnosti

Po uvodnih pozdravih rektorja Univerze v Mariboru in predsedujočega RK RS, prof. dr. Deana Korošaka ter rektorice Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdije Kutnar, so udeleženci prisluhnili uvodnemu predavanju Onkraj ovir: kako tehnologija omogoča glas in vključevanje. Izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak iz Nove univerze (NU) je v njem predstavila svojo izkušnjo predavateljice, ki je zaradi multiple skleroze, gibalno ovirana in ne more govoriti, zato pri komunikaciji uporablja poseben elektronski komunikator. Ob tem je poudarila: "Predavanje je poziv visokošolskim institucijam k sistemskim izboljšavam in h krepitvi človeškega vidika vključevanja: k ustvarjanju prostora, kjer ima vsak glas možnost biti slišan."

Izkustvene delavnice Doživi, razumi, deluj

Doživi, razumi, deluj

Posebnost letošnjega posveta so bile izkustvene delavnice Doživi, razumi, deluj - izkustvene delavnice za spreminjanje praks, ki so udeležencem omogočile neposredno izkušnjo in pogled na vsakdan s perspektive oseb s posebnimi potrebami. Namen delavnic je bil spodbuditi razmislek o tem, kako lahko univerze dejavno prispevajo k soustvarjanju bolj vključujoče skupnosti - tako znotraj univerzitetnega okolja kot tudi v širšem lokalnem okolju.

Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter predavatelj na UP Pedagoški fakulteti, je predstavil izzive, s katerimi se soočajo svojci in osebe z izgubo oziroma okvaro sluha. Udeleženci so se seznanili tudi z osnovami znakovnega jezika, nekaterimi osnovnimi kretnjami, prstno abecedo in pomenom mimike obraza. Delavnica je ponudila priložnost za razmislek o nadaljnjem učenju ter boljšem spoznavanju sveta in kulture gluhih.

Na delavnici Korak v nevidno: Izkušnja dostopnosti v urbanem okolju, ki jo je vodila predavateljica UP PEF dr. Mateja Maljevac iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, so se udeleženci po koprskih ulicah sprehodili s prevezami in belimi palicami. Koper so tako spoznavali na veččuten način, ne zgolj prek vida, s katerim običajno pridobimo večino informacij o okolju. Ob tem so razmišljali o tem, kako vključujoče je naše urbano okolje ter koliko posluha ima družba za potrebe ranljivih skupin prebivalstva, s katerimi sobivamo.

Delavnica v Caffe Verde

Skodelica kave kot simbol priložnosti

V središču Kopra so se udeleženci ustavili tudi v kavarni Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. Kavarna namreč zaposluje težje zaposljive osebe, med njimi osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z motnjami v duševnem razvoju in invalide, ter jim tako omogoča vključevanje v delovno okolje. Projekt kavarne je testno zagnala Mestna občina Koper, izvajalec projekta pa je Društvo Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje. Udeleženci posveta so ob pogostitvi spoznali tudi delo kavarne in njen pomen pri ustvarjanju priložnosti za ljudi, ki jih na trgu dela pogosto težje najdejo.

Moč dobrih praks so poti do bolj vključenih univerz

Posvet se je zaključil s predstavitvijo dobrih praks slovenskih univerz, članic RK RS, pod skupnim naslovom Moč dobrih praks: poti do bolj vključujočih univerz. Predstavljene so bile naslednje prakse:

• Prilagoditve kot pogoj enakih možnosti - doc. dr. Luka Trebežnik (UAME);
• Taktilna galerija: Umetnost onkraj vidnega kot model vključujoče prakse med univerzo, muzejem in skupnostjo - Jasna Hribernik (Akademija umetnosti UNG), David Kožuh (Goriški muzej) in Vanja Miloš Jovanović (študent Akademije umetnosti UNG);
• Preučevanje zagotavljanja vključenosti posebnih skupin študentov v visokošolski prostor: ugotovitve projekta - izr. prof. dr. Petra Videmšek, izr. prof. dr. Liljana Rihter, Mojca Suhovršnik, asist., izr. prof. dr. Nina Mešl (FSD UL), izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše, izr. prof. dr. Marta Licardo (UM PEF), izr. prof. dr. Milena Košak Babuder, doc. dr. Mojca Poredoš, Ivanka Bider Petelin, asist. (PEF UL), izr. prof. dr. Vanja Kiswarday in Maja Rejc, asist. (UP PEF).

Dogodek je potekal v slovenskem jeziku, UP pa je udeležencem, ki so ob prijavi predhodno izrazili potrebo, omogočila tudi prisotnost tolmača slovenskega znakovnega jezika.

Posvet je z izkustvenimi delavnicami udeležencem omogočil neposredno doživljanje izzivov, s katerimi se soočajo osebe s posebnimi potrebami, in s tem prispeval k globljemu razumevanju problematike vključevanja. Obenem je izpostavil pomen krepitve sodelovanja med univerzami in lokalnim okoljem pri razvijanju in zagotavljanju vključujočih praks za vse skupine prebivalstva.

S tem je bil vzpostavljen dialog na dveh ravneh - znotraj univerz ter med univerzami in lokalnim okoljem - ter poudarjena vloga univerze kot soustvarjalke vključujoče skupnosti.

prof. dr. Ludvik Toplak, prof. dr. Dean Korošak, prof. dr. Klavdija Kutnar, prof. dr. Rado Bohinc

Nadaljevanje prizadevanj za vključujoče visokošolsko okolje

Slovenske univerze povezuje skupno prizadevanje za zagotavljanje enakih možnosti in pogojev za uspešen študij vseh študentov - tako s prilagajanjem študijskega procesa kot z zagotavljanjem ustreznih podpornih storitev. Dogodki na ravni RK RS predstavljajo priložnost za poglobljeno razpravo, izmenjavo dobrih praks ter razmislek o nadaljnjih korakih in morebitnih spremembah, ki bi prispevale k še bolj vključujočemu visokošolskemu prostoru.