Malček je dobil avtomatiko
Renaultovemu malčku, ki je tako ali tako prikupen in navdušuje z igrivostjo in okretnostjo, so namenili brezstopenjski menjalnik in tako je avtomobil še bolj podoben igrački na štirih kolesih.
Devetdeset konjičkov, ki rezgeta pod prtljažnim prostorom, nas je takoj povabilo na živahno vijuganje med ulicami in ozkimi parkirnimi prostori. Tu je twingo kot doma. Čeprav na papirju ne najbolj športni twingo, se je izkazal tudi kot zelo poskočen avtomobilček.
Motor je podoben tistemu iz različice SCe 70, le da ima nekoliko manjšo prostornino in dodano turbopuhalo. Tako je že pri nižjih vrtljajih dovolj navora, pa tudi nekaj več moči, kar je ravno pravšnja kombinacija za živahno, dinamično in celo nekoliko športno vožnjo.
Menjalnik je vreden doplačila
V modelu, ki smo ga preizkusili, je poskočnim konjičkom družbo delal 1200 evrov vreden EDC menjalnik. To pri Renaultu pomeni, da gre za ročni menjalnik z dodanimi elementi, ki pretikajo menjalnik zgolj na ukaz voznika ali celo samodejno.
V praksi se to odlično obnese. Vožnja je nezahtevna, obračalni krog je tako majhen, da mu med podobno velikimi avtomobili ni para, in preseneti še tako veščega voznika.
Hrup v kabini
A ko se hitrosti povišajo, postane moteča ne ravno vrhunska zvočna zatesnjenost potniške kabine: trušča je kar precej. Poleg tega pa smo pogrešali še nekaj malenkosti. Twingo, denimo, nima ne merilnika hladilne tekočine ne opozorilne lučke za hladen motor.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ostaja twingo to, kar je vedno bil. Praktični mestni avtomobilček, ki je večji, kot je videti, ob uporabnih dodatkih, kot je samodejni menjalnik, pa še bolj igriv in vodljiv kot sicer. Devetdeset konjičkov je za tako majhen in lahek avtomobil že kar športna izbira in se dinamičnemu malčku odlično prida.
DARJAN GORELA
