Boris Pahor na Škofijah: “Zelo prisrčno!”

ŠKOFIJE> Brez prijaznega sodelovanja gospe Nadje Rojac bi željo po srečanju s pisateljem težje uresničili. Večnamenski prostor škofijske osnovne šole so napolnili ne le domačini, v lepem številu tudi mnogi obiskovalci iz drugih krajev, ki so želeli slišati pisateljevo živo besedo. Knjigarna Libris pa je na povabilo društva predstavila pisateljev obsežni knjižni opus. Za toplo vzdušje je uvodoma zapel moški kvartet (iz nekdanjega Okteta Škofije), zatem je predsednica Vlasta Jerman povabila k besedi gosta. Pahorjeva pisana in tudi živa beseda neustavljivo vre iz osebnih težkih izkušenj tržaškega in primorskega Slovenca, ki jih je doživljal v dobi italijanskega fašizma ter grozot v fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih. Govori predvsem o želji, da bi se človeštvo zmoglo in znalo upirati zlu in tudi temu, kar nevarnega prinaša sodobna globalizacija, ki ogroža zlasti številčno majhne narode, med katere sodi tudi slovenski. Če se vzame narodu pravico do besede, če se mu hoče vcepiti občutek manjvrednosti, se mu hoče ubiti dušo in samozavest. To se je dogajalo, a smo se ohranili. Tudi po zaslugi takih ustvarjalcev, kot je bil Istran in pesnik Alojz Kocjančič, je povedal Pahor in med drugim opomnil odgovorne v MO Koper, naj vendar omogočijo izdajo monografije o tem istrskem in slovenskem pesniku. “To bi se moralo zgoditi že davno,” je pribil. Ko so članice Istrskega grmiča brale odlomke iz pisateljevih del, tudi iz Knjige o Radi, se mu je še posebej razvedril obraz, kajti oživil je spomine na svojo soprogo Rado ali Živko ali Radonči, kakor jo je kdaj ljubkovalno ogovarjal. Bogat večer je ob koncu popestrila osemletna pevka Kristina Čok s Plavij. V zahvalo in spomin na škofijski večer je gost kljub kar pozni uri zapisal: Zelo prisrčno!. VERA VEZOVNIK