Prešerna recitirali direktorica, računovodkinja in stoletnica
Vsakokrat ko beremo Prešernove poezije, lahko znova občudujemo pestrost njegovih pesmi, tako po obliki kot po vsebini. Prešeren je mojster soneta, tudi če ne bi napisal Sonetnega venca.
POSTOJNA> Vpeljal je še pesniške oblike: gazele, gloso. Izrazno najmočnejše so njegove izpovedno ljubezenske pesmi posvečene neuslišani ljubezni do Primičeve Julije. Pesnika so se spomnili tudi v postojnskem domu upokojencev. Glavni del proslave je izvedel mešani pevski zbor Društva upokojencev Postojna pod vodstvom Mirjane Možina Čepirlo. Začeli so z Zdravljico ne samo zato, ker je to državna himna, ampak tudi zato, ker je to Prešernova pesem. Dve kitici Zdravljice je dodala stanovalka Tončka Prekrsky, ki je januarja dopolnila sto let. S pesmimi pevskega zbora so prepotovali Slovenijo od Prekmurja, Bele krajine, Koroške in Benečije. Vsebino pesmi je zaradi narečnih posebnosti sproti pojasnila zborovodkinja. Pesmi niso recitirali samo stanovalci Doma, balado Povodni mož je recitirala direktorica Alenka Curk, sonet O Vrba, srečna, draga vas pa računovodkinja Magda Ris. Proslavo so zaključili s pesmimi, ki so jih skupaj zapeli pevci in poslušalci. Koliko ljudem pomenijo Prešernove poezije, je povedala stanovalka Doma Antonija Neškudla s Stritarjevo oceno: “Če bi Bog sklical narode in jih vprašal, kako so razpolagali s talenti, ki jih jim je dal, bi se mogel mali slovenski narod izkazati z drobnimi bukvicami, ki se jim pravi Prešernove poezije.”
MARTINA KOMAN