Marežganski osnovnošolci v vlogi eko novinarjev
Nekaj marežganskih osnovnošolcev se je preizkusilo v vlogi novinarjev. Prva okoljevarstvena tema, s katero so se spopadli, je sončna energija. Spodaj je njihov prispevek z naslovom Zelena elektrarna na Gažonu.
GAŽON > Pred leti se je Borut Zorko iz Gažona pri Kopru odločil za zelo obsežen in drag projekt. Na streho svoje hiše je postavil 48 sončnih kolektorjev in deset sončnih celic. Kolektorje se uporablja za segrevanje vode, medtem ko so celice namenjene zbiranju sončnih žarkov ter proizvodnji električne energije.
Cilj projekta Young Green Journalists (Mladi zeleni novinarji), ki ga izvaja zavod Nomed, je ozaveščanje javnosti o okoljskih problemih in promoviranje varovanja okolja, predvsem pri mladih. Osmošolci OŠ Marezige so spoznali prvine novinarskega dela in problematiko okoljevarstva. Učenci imajo možnost raziskati različne primere okoljevarstvenih praks na lokalnem območju in posledično o tem poročati prek medijev (spletni mediji, časopis, radio, TV). Projekt je delno sofinanciran s strani Ameriškega veleposlaništva Republike Slovenije. Mnenja, izražene ugotovitve in zaključki ali priporočila, so delo avtorjev in ne odražajo nujno stališč Ameriškega zunanjega ministrstva.
Naložba je znašala kar 20.000 evrov, pri čemer je dobil nekaj državnega denarja. Z državo ima sklenjeno pogodbo za obdobje 15 let, v desetih letih pa naj bi se naložbeni stroški povrnili. Gospod Zorko plačuje mesečno 196 evrov, s prodajo elektrike v omrežje pa dobi 214 evrov.
Sončne celice so plošče večje velikosti, gladke površine, tanke debeline, katerih življenjska doba je 25 let. Njihova krhkost predstavlja veliko nevarnost med burjo, saj se lahko zlomijo. Kljub temu, da je v celicah visoka enosmerna električna napetost, brez zunanjih posegov ne more priti do samovžiga.
Kolektorji so dva metra dolge cevi, ki s prepuščanjem sončnih žarkov segrevajo vodo, ki se v njih pretaka. Topla voda se shranjuje v rezervoarju do njene uporabe. Višek toplote v poletnih mesecih shranjuje v sondi, ki se nahaja 100 metrov pod zemljo.
Hiša Boruta Zorka je energetsko varčna, ker zadržuje toploto in istočasno ne onesnažuje okolja. Za tak projekt želi spodbuditi tudi druge, ki se zanimajo za varovanje okolja in so o taki naložbi že razmišljali.
Mateja Peroša, Teja Glavina in Emi Drlink (OŠ Marezige)
