Slovenska Istra z največ ekološkimi kmetijami v Sloveniji
Nekaj marežganskih osnovnošolcev se je preizkusilo v vlogi novinarjev. Prva okoljevarstvena tema, s katero so se spopadli, je bila sončna energija. V drugo temo, to je ekološko kmetijstvo, pa je zagrizel Aljoša Koren. Spodaj si lahko preberete njegov prispevek.
MAREZIGE > Veliko slišimo o ekološkem kmetijstvu, posebni obliki kmetovanja, ki varuje okolje in pri tem prideluje zdravo hrano. Najpomembnejša razlika med ekološkim in navadnim kmetijstvom je v tem, da je v ekološkem prepovedana uporaba pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil ter gensko spremenjenih organizmov.
Z namenom, da pobliže spoznamo kako poteka ekološka pridelava in prodaja po sistemu partnerskega kmetovanja oziroma tedenskih zabojčkov, smo obiskali ekološko kmetijo Kabolca v okolici Marezig. Več o ekološkem kmetijstvu nam je razložil Dane Podmenik, ki se že od študija dalje ukvarja z ekološkim kmetovanjem, praktičnega dela pa se je učil tudi pri drugih ekoloških kmetih.
Cilj projekta Young Green Journalists (Mladi zeleni novinarji), ki ga izvaja zavod Nomed, je spodbuditi javnost k zavedanju za okoljske probleme ter hkrati promoviranje varovanja okolja, predvsem pri mladih. Osmošolci OŠ Marezige spoznavajo prvine novinarskega dela in značilnosti problematike okoljevarstva. Učenci imajo priložnost raziskati različne primere okoljevarstvenih praks na lokalnem območju in posledično o tem poročati prek medijev (spletni mediji, časopis, radio, TV). Na ta način bodo učenci usposobljeni tako na področju ekologije kot na področju novinarstva, kar bo posledično vplivalo tudi na njihovo kritično dojemanje sveta, ki jih obdaja. Projekt je delno sofinanciran s strani Ameriškega veleposlaništva Repubike Slovenije. Mnenja, izražene ugotovitve in zaključki ali priporočila, so delo avtorjev in ne odražajo nujno stališč Ameriškega zunanjega ministrstva.
Po Podmenikovih besedah ekološki kmetje upoštevajo kolobarjenje ter zeleno gnojenje, kot je na primer uporaba detelje. Pri gnojenju se poslužujejo zlasti ekološkega komposta in ekološkega živalskega gnoja, ki ne sme biti svež, temveč kompostiran. Za rodovitnost tal uporabljajo tudi ostala sredstva, kot je na primer vulkanski siv pesek, ki vsebuje veliko spojin in elementov, ki obogatijo prst.
Vsak ekološki kmetovalec mora kontrolni organizaciji izkazovati, da je njegov postopek pridelovanja hrane resnično ekološki. Postopek za pridobitev certifikata traja do treh let, kontrolorji pa obiščejo vsako ekološko kmetijo najmanj enkrat letno.
Dane Podmenik se je s partnerko pred dvema letoma odločil, da se bosta bolj intenzivno posvetila kmetijstvu in sedaj obdelujeta približno 2,5 hektarja zemljišč. Pridelke prodajata po sistemu tedenskih zabojčkov, ki sta jih poimenovala Freška gajbica in jih dostavljata naročnikom v Koper, Izolo in Lucijo z okolico. Poleg zelenjave, ki jo gojita na vrtu, v zabojčke dodajata tudi divje rastline, kot so šparglji in por. Podmenik pravi, da so tedenski zabojčki prednost za kmeta in za kupca. Kmet ve v naprej, koliko zelenjave in sadja pridelati, saj se že pred sezono s kupcem dogovori, kaj bo posadil na njivo in se tako izogne zelenjavi, ki je slednji ne mara. Na ta način kmet nima stroškov z ostanki pridelkov. Kmet ima tudi manj stroškov povezanih s prodajo, kot je na primer strošek goriva, zato so izdelki cenejši. Kupec se lahko o kvaliteti zelenjave vedno prepriča, saj mu je vsakokrat omogočen ogled njive. Eden od naročnikov Freške gajbice, Simon Kerma, je izpostavil pomen zaupanja do kmeta in nam zagotovil, da je tudi v samem okusu velika razlika med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki.
V Sloveniji je nekaj več kot 3000 ekoloških kmetij, kar predstavlja samo približno 4 odstotkov vseh kmetij v Sloveniji. Kljub temu se lahko v Slovenski Istri ponašamo z največjim številom tovrstnih kmetij v Sloveniji, predvsem zaradi ekoloških oljkarjev. Dane Podmenik pravi, da je v ekološkem kmetijstvu prihodnost, saj deluje v sožitju z naravo in na ta način skrbi za pridelovanje zdrave hrane, ki je polna vitaminov in mineralov ter je brez kemikalij.
ALJOŠA KOREN, OŠ Marezige
