Za malčke je bil obisk v živalskem vrtu prava avantura
Sobota je, vrtec sameva, za otroke iz vrtca Branik pa je prekrasen dan. Ja, čisto prava dva velikanska avtobusa sta jih pričakala v Braniku zgodaj zjutraj. Prebudili so se čisto sami, še preden je budilka začela brneti in še preden so mamice klicale malčke in jih zvlekle iz postelje, kajti čakal jih je dan v živalskem vrtu.
BRANIK > Vsi otroci so se zbrali pred avtobusi in držali svoje mamice za roke, bratci in sestrice pa očete. Pozdravili so svoje prijatelje, ki so ravno tako prišli s svojimi družinami in se posedli na velike avtobuse. Ko bi le vedeli, kako je zabavna vožnja z avtobusom, ko so avtomobili, ki vozijo mimo tako majhni, in kako so udobni sedeži, da se je lahko vsak malce pocrkljal pri mamicah ali očetih.
Vožnja je običajno pravi dolgčas. Malčki vedno sprašujejo očete, ki vozijo avtomobile, koliko časa se bodo še vozili, kdaj bodo prispeli na cilj? Tokrat pa je vožnja tako hitro minila in kot bi mignil so bili pred živalskim vrtom. Nestrpno so stiskali roke svojih mamic, da se ne bi izgubili med obiskovalci.
Sprehod skozi živalski vrt je bila prava avantura. Gledali so lahko iz oči v oči pravemu levu, slon, ki je bil ravno takrat zelo lačen, je bil ogromen, po majhnih jezerih so plavale smešne in nenavadne živali, tjulenj je vesel lovil žogo, ki mu jo je metal gospod, ki dela v živalskem vrtu, sprehajali so se lahko med pujski, ki so iskali svoje mamice ... To pa še ni bilo vse, kar so doživeli v živalskem vrtu. Za posladek ni sledil samo sladoled, ki je tako prijal v vročem dnevu, ampak tudi zanimiva igrala, kakršnih nimajo v svojem vrtcu.
Prišla je pa tista huda ura, ko so vzgojiteljice zaklicale, da je čas za odhod domov. Vkrcali so se na avtobuse in pomahali živalim v slovo. Še preden so zadnjič pomahali veliki žirafi, so se jim težke veke zaprle, bila je tema in čez čas jih je prebudil nežen dotik maminih rok, ki je naznanil prihod domov.
NIKA KODRIČ