19 let po smrti Sophie Lancaster je drugačnost še vedno razlog za nasilje
Pred devetnajstimi leti je zaradi črne majice, težkih čevljev, temne šminke in pripadnosti glasbeni subkulturi umrla mlada Britanka Sophie Lancaster. Danes se njenega imena spominjajo po vsem svetu. Ne zato, ker bi bila slavna glasbenica ali politična aktivistka, temveč zato, ker je njena smrt postala eden najbolj pretresljivih simbolov nasilja nad ljudmi, ki si upajo izgledati drugače.
Sophie Lancaster so do smrti pretepli zaradi njenega izgleda. Stara je bila rosnih 20 let.
Foto: Facebook/sophie Lancaster FoundationDanes mineva 19 let od napada na Sophie Lancaster, mlade Britanke, ki je po brutalnem napadu postala simbol boja proti nasilju nad pripadniki različnih subkultur. Njena zgodba je tudi danes aktualna, saj se ljudje zaradi videza, oblačil ali glasbenega okusa še vedno znajdejo v vlogi tarče žalitev, groženj in nasilja.
Sophie Lancaster je bila stara 20 let, ko sta jo avgusta 2007 skupaj s partnerjem Robertom Maltbyjem v Bacupu v Lancashiru napadla skupina najstnikov. Par se je ponoči vračal domov, ko so ga napadalci opazili zaradi značilnega gotskega videza. Najprej so se spravili na Maltbyja, ki so ga pretepli do nezavesti. Ko je Sophie skušala pomagati partnerju, so napadli še njo.
Po napadu je ostala v komi in 24. avgusta 2007 umrla zaradi poškodb. Primer je v Veliki Britaniji sprožil široko razpravo o nasilju nad pripadniki subkultur, ki so zaradi svojega videza pogosto deležni predsodkov in žalitev. Sophie Lancaster je postala simbol prizadevanj, da bi bilo tudi takšno nasilje prepoznano kot oblika sovraštva do posameznika zaradi njegove identitete oziroma pripadnosti določeni skupnosti.
Njena zgodba je dobila tudi širši pomen. Napadalci Sophie niso poznali in niso vedeli ničesar o njej. Za tarčo so jo izbrali predvsem zato, ker je bila videti drugače. Prav v tem je ena od najbolj zgovornih značilnosti primera: nasilje ni bilo posledica osebnega spora, temveč predsodka do nekoga, ki ni ustrezal predstavi napadalcev o tem, kako naj bi človek izgledal.
Zaradi majice jih je skupil tudi fant na Braču
Da vprašanje tudi danes ni zgolj del preteklosti, kaže dogodek, ki se je minuli teden zgodil na hrvaškem otoku Braču. V Supetru je skupina petih oseb napadla 19-letnika, ker je nosil črno majico z motivom metal skupine. Kot poroča hrvaški Dnevnik.hr, je skupino zmotil pentagram na majici. Mladeniča so najprej verbalno napadli in od njega zahtevali, naj majico sleče. Ko tega ni storil, ga je 18-letnik dvakrat udaril v zatilje.
Mladenič je utrpel lažje poškodbe, policija pa je osumljence izsledila in prijela približno 15 minut po dogodku. Zoper 18-letnika je podala kazensko ovadbo zaradi nasilniškega obnašanja, preostale štiri udeležence pa čaka prijava zaradi kršenja javnega reda in miru. Napadalec je imel v krvi 0,61 promila alkohola.
Primer je v javnosti močno odmeval predvsem zaradi zapisa matere napadenega fanta Marine Ivelić Samardžić. Opozorila je na ironijo, da se je napad zgodil prav na dan zmage in domovinske hvaležnosti, ko Hrvaška praznuje svobodo in spominja na vojno. Kot je zapisala, se njen oče ni boril zato, da bi se morali mladi zaradi izbire oblačil ali glasbenega okusa bati sprehajati po domačem kraju.
Napovedala je tudi, da bo nosila enako majico, kot jo je imel njen sin. Sama metal glasbe ne posluša, je zapisala, vendar po njenem mnenju prava težava ni v motivu na majici, temveč v človeku, ki zaradi tega motiva meni, da ima pravico udariti drugega.
Njeno sporočilo je podprla tudi supetrska županja Ivana Marković, ki je poudarila, da mora demokratična družba posamezniku zagotavljati pravico, da je drugačen, tudi kadar se njegovi okusi in pogledi razlikujejo od večine.
Vsak ima pravico biti drugačen
Med primeroma Sophie Lancaster in mladeniča s Brača je seveda velika razlika. Sophie je zaradi napada umrla, 19-letnik v Supetru pa je utrpel lažje poškodbe. Vendar je njuna skupna točka jasna: v obeh primerih je bil videz oziroma pripadnost določeni glasbeni in kulturni subkulturi dovolj, da je nekdo drugega človeka prepoznal kot tarčo.
Prav zato se je vredno Sophie Lancaster spomniti tudi po 19 letih. Njena zgodba ni pomembna samo za goth in metal skupnost, temveč za širše vprašanje, koliko prostora je v družbi za drugačnost. Oblačila, pričeska, tetovaže, glasba ali simboli, ki jih nekdo nosi, niso dovoljenje za žaljenje, poniževanje ali nasilje.
Različnost je lahko marsikomu neprijetna, nerazumljiva ali celo grda. V demokratični družbi pa to samo po sebi ni razlog za poseganje v pravice drugega. 19 let po smrti Sophie Lancaster in po dogodku na Braču je zato njeno sporočilo še vedno preprosto: človeka je mogoče ne razumeti, z njim se ni treba strinjati in njegovega okusa ni treba sprejeti. Treba pa je sprejeti njegovo pravico, da je drugačen.