Čas je za pripravo zdravih in okusnih dobrot za zimo
Posevki z zelenjavnega in sadnega vrta nas v teh dneh še obdarujejo, zato je zdaj skrajni čas, da začnete razmišljati o ozimnici. Tako boste poskrbeli za dobro mero vitaminov in mineralov ter zelenjave in sadja tudi v zimskih mesecih.
Priprava ozimnice
Foto: PexelsNi lepšega kot načrtovati ozimnico ter razmišljati o sladkih marmeladah in džemih, vloženi zelenjavi, čatnijih, zamrznjenih vrtninah in drugih dobrotah, ki jih pripravimo zdaj, da bomo v njih uživali tudi pozimi. Domače vlaganje nam omogoča, da se izognemo nepotrebnim dodatkom in konzervansom, obenem pa so domače dobrote pogosto cenejše in kakovostnejše od kupljenih. Še vedno je precej zahtevno shranjevanje svežih živil čez zimo v kleti, saj različna živila potrebujejo različno temperaturo in vlago. Pomembno je tudi, da plodove oberemo primerno zrele, zdrave in suhe. Na srečo obstaja še veliko drugih načinov shranjevanja.
Shranjevanje v mivki
Kar nekaj vrtnin brez težav prezimi na vrtu, denimo por, kodrolistni ohrovt, zelena, korenje, peteršilj in motovilec. Če te možnosti nimate, lahko korenovke, kot so korenje, pastinak, rdeča pesa, peteršiljeva korenina, redkev, repa in gomoljna zelena, shranite v mivko. Zelenjavo pred shranjevanjem očistimo in odstranimo zelene dele, koreninice pa pustimo do uporabe. Najbolje je, da pridelke pobiramo v suhem vremenu, saj odvečna vlaga poveča možnost gnitja.
Potrebujemo večji zaboj in mivko. Na dno nasujemo približno 10 centimetrov mivke, nanjo položimo plodove tako, da se ne dotikajo, nato jih prekrijemo z novo plastjo. Po potrebi dodamo več plasti, zadnja pa naj bo vedno mivka. Zaboj hranimo v temnem in hladnem prostoru.
V dobri družbi je priprava ozimnice lahko zabavno opravilo, ki se ga bomo še dolgo z veseljem spominjali.
Foto: ProfimediaVlaganje v kis
Tudi vlaganje zelenjave v kis je odličen način, da pozimi popestrimo jedilnik. Vlagamo lahko zelene paradižnike, papriko, bučke, gobe, korenje, rdečo peso, zelje, stročji fižol, kumarice in drugo zelenjavo. Potrebujemo kakovosten alkoholni kis s približno pet- do sedemodstotno vsebnostjo ocetne kisline, sol in začimbe, kot so poper, koper, janež ali koriander.
Priljubljene so tudi mešanice več vrst napol kuhane zelenjave, denimo stročjega fižola, čebulic, bučk, cvetače, korenja, paprike in zelenih paradižnikov. Zelenjavo zložimo v sterilne kozarce in prelijemo z začinjenim kisom.
Vkuhavanje
Vkuhavanje najpogosteje uporabljamo pri sadju za pripravo kompotov, marmelad in sokov, primerno pa je tudi za zelenjavo. Paradižnik, papriko, bučke in feferone lahko spremenimo v omake, ki jih shranimo v dobro zaprte kozarce in pozneje uporabimo pri testeninah, mesu ali prigrizkih. Kuhamo jih do želene gostote, pri tem pa ne pozabimo na kakovostne sterilizirane kozarce, tesne pokrovčke in domače začimbe.
Čatniji
Čatniji so sladko-kisle omake indijskega izvora, pripravljene iz sadja in zelenjave, kisa, sladkorja, zelišč in začimb. Pogosto jim dodajamo cimet, klinčke, ingver ali kardamom. Počasi kuhani čatniji imajo dolg rok trajanja, okus pa se s časom še razvije. Pomembno je, da jih napolnimo v čiste, sterilizirane kozarce in jih dobro zapremo. Postrežemo jih kot prilogo mesu, sirom ali drugim jedem.
Istrski figov čatni se lepo poda k zorjenim sirom, mesu, pa tudi kot dodatek na kosu popečenega kruha.
Foto: Generirana PodobaZamrzovanje
Zamrzovanje je eden najpreprostejših načinov shranjevanja sadja in zelenjave. Pomembno je, da so živila sveža, zrela in zdrava ter da jih zamrznemo čim prej po obiranju. Večina sadja v zamrzovalniku zdrži več mesecev, nekatere vrste tudi do enega leta.
Večino zelenjave je pred zamrzovanjem priporočljivo blanširati, torej jo za kratek čas potopiti v vrelo vodo in nato hitro ohladiti. S tem upočasnimo delovanje encimov, zato zelenjava bolje ohrani barvo, okus in kakovost.
Sušenje sadja in zelenjave
S sušenjem živilom odvzamemo večino vode in tako zavremo razvoj plesni in bakterij. Hrano lahko sušimo na zraku, soncu, v pečici ali sušilniku. Primerni so paradižniki, paprika, česen, čebula, gobe, fižol, zelišča ter sadje, kot so jabolka, fige, slive, breskve in marelice.
Dobro posušena živila shranimo v suhem in temnem prostoru, najbolje v dobro zaprtih posodah. Iz zelišč lahko pripravimo tudi začimbne mešanice, zeliščno sol ali olje.
Priprava pesta je enostaven, a hkrati odličen način za shranjevanje svežih začimb in zelišč.
Foto: ProfimediaPesto
Pesto je preprost način za shranjevanje svežih zelišč in drugih sestavin. Pripravimo ga lahko iz bazilike, peteršilja, rukole, orehov, lešnikov in številnih drugih kombinacij. Zelišča ali druge sestavine zmešamo z olivnim oljem, soljo, oreščki, česnom, sušenimi paradižniki ali začimbami ter zmeljemo v gladko zmes.
Pesto uporabljamo kot dodatek testeninam in omakam, namaz za kruh ali sestavino solatnih prelivov. Ker vsebuje sveže sestavine in olje, ga hranimo v hladilniku oziroma ga za daljše shranjevanje zamrznemo.
Fermentiranje zelenjave
Pri nas najpogosteje fermentiramo zelje in repo, vse bolj priljubljen pa je tudi kimči iz korejske kuhinje. Pri fermentaciji mikroorganizmi razgrajujejo sladkorje v živilih, pri čemer nastanejo kisline in druge spojine, ki pomagajo živilo ohraniti.
Fermentirana zelenjava lahko prispeva k raznolikosti prehrane, vsebuje pa tudi žive mikroorganizme, če po fermentaciji ni toplotno obdelana. Osnova kimčija je pogosto kitajsko zelje, ki mu dodamo korenje, česen, čebulo, ingver in začimbe.
Fermentirana zelenjava je preprost način, kako lahko del poletnega pridelka shranimo za hladnejše mesece.
Foto: Generirana Podoba