Če ne gremo skupaj, gremo pa same!
Sto žensk se bo drugi vikend v septembru že 46. leto zapored odpravilo na Triglav. Stotnijo pripadnic spola, ki jih pogosteje kot v gojzarjih videvamo v visokih petah, bo na najvišji vrh letos vodil znani primorski gornik Marko Matajurc.
TRNOVO OB SOČI> Za načelnika bovških gorskih reševalcev Marka Matajurca je vodenje tradicionalnega pohoda Sto žensk na Triglav zahtevna in odgovorna naloga. “Zato med gorskimi reševalci običajno povabimo zraven takšne, ki so sposobni prilagajanja, komuniciranja in psihologije vodenja,” pravi Matajurc, ki se je kot gorski reševalec tudi lani udeležil najbolj znanega ženskega pohoda.
Čeprav je prvi dvatisočak osvojil že pri šestih letih, je na Triglavu prvič stal sedemnajst let kasneje. “Krn je bil moj prvi osvojeni vrh, kar je logično, saj sem doma iz vasi v neposredni bližini. Vrh Triglava sem prvič osvojil 11. avgusta 1980. S seboj me je vzel starejši planinec iz sosednje vasi Magozd. Na vrhu je bilo tako megleno, da sem komaj videl Aljažev stolp,” se spominja Matajurc.
Danes je inštruktor pri Planinski zvezi Slovenije z licenco predavatelja in vodnika s področij gibanja in tehnike vodenja, turnega smučanja, gorske reševalne službe, bivakiranja, vrvne tehnike in psihologije vodenja.
Kot inštruktor sodeluje na izobraževanjih planinske vzgoje, predava bodočim planinskim vodnikom, tabornikom, osnovnošolcem, skavtom, turnim smučarjem. Veliko pohodnikov si je ogledalo naše gore pod njegovim vodenjem in vse kaže, da mu gre dobro tudi delo z nežnejšim spolom. Nekaj let zapored je namreč v Bovcu vodil kondicijske treninge za žensko ekipo rokometnega kluba Krim, ki je v tistem času dvakrat dosegel naslov evropskih prvakinj.
Načelnik GRS Bovec je postal leta 1998 in prav ta gorska reševalna postaja je v zadnjem času med najbolj obremenjenimi, vsaj po težavnosti in številu reševanj. “Reševanje v gorah je plemenito, pa tudi naporno in tvegano. Gore je treba razumeti in jih spoštovati, če hočemo v njih uživati in preživeti,” meni Matajurc.
S še desetimi gorskimi reševalci bodo stotnijo žensk vzeli v varstvo 9. septembra na Rudnem polju. Po predavanju o gibanju in tehniki vodenja v gorah bo vsak gorski reševalec z budnim očesom pazil na desetino pohodnic. Naslednjega dne bodo zgodaj zjutraj krenili proti Vodnikovi koči in potem na Planiko. “Tam se bomo navezali in odšli proti Triglavu. Vrh nameravamo osvojiti v popoldanskih urah,” načrtuje Matajurc.
Pojdite z nami na Triglav, je tednik TT prvič povabil Slovenke v eni od avgustovskih številk leta 1966. Ideja se je alpinistu, fotoreporterju in novinarju Anteju Mahkoti porodila ob prebiranju reportaže o švicarskem duhovniku, ki je peljal sto farank na štiritisočak Monte Roso.
Mahkota je za spremstvo zbral deset gorskih vodnikov, zdravnika in harmonikarja. Prvi vzpon septembra 1966 bi skoraj preprečilo slabo vreme, saj je v Bohinju zjutraj lilo kot iz škafa. Gorski vodniki so bili zato pripravljeni pohod prestaviti, a so ženske rekle, če ne gremo skupaj, gremo pa same.
Od leta 1972 sto žensk na Triglav spremljata tudi poštarja. Ideja, da bi za en dan na najvišji slovenski gori odprli čisto pravo pošto, se je takrat porodila novinarju Milanu Govekarju.
V 45 letih je slabo vreme preprečilo samo štiri vzpone stotih žensk na Triglav.
TINA KODRE
