Feta jima je odnesla zmago
“Po temeljitem poizvedovanju smo ugotovili, da takega tekmovanja nikjer na svetu ni. Zato smo ga takoj razglasili za svetovno prvenstvo,” je tekmovalcem drugega tekmovanja v ročnem rezanju pršuta minuli konec tedna malo v šali malo zares pojasnila direktorica turističnega urada mesta Krk Nataša Jurina.
KRK >Tradicionalni sejem v mestu Krk so popestrili tudi s tekmovanjem v rezanju pršuta, na katerem so se med seboj pomerile ekipe novinarjev in gostincev.
Z 42.000 ležišči na otoku Krk ustvarijo kar sedem odstotkov celotnega hrvaškega turizma. Med gosti na Krku prevladujejo Nemci (30 odstotkov), drugo mesto si delijo Slovenci in Italijani (oboji po 15 odstotkov), za njimi pa so Avstrijci (9 odstotkov), Čehi, Slovaki in Madžari (po približno 5 odstotkov). Kar 90 odstotkov gostov prihaja iz držav Evropske unije, v zadnjih letih je vse več Belgijcev, Nizozemcev in Skandinavcev.
Na glavnem mestnem trgu so minuli petek oboji tekmovali v dveh kategorijah: v rezanju najdaljše najtanjše fete pršuta in v pripravi desetdekagramskega narezka. “Feta mora biti cela, lahko je zarezana, važno, da se drži skupaj, in da je seveda čim tanjša. Narezek pa tak, da ne bo šel v škodo gostinca in ne v škodo gosta. Deset dekagramov je klasična porcija, ki jo dobimo v gostilni,” je bil jasen Zdenko Beker z radia Otok Krk. “Pa to je vsako leto težje,” se je v šali pritoževal pomočnik odgovornega urednika reškega Novega lista Edi Prodan. “Lani je bilo važno, da odrežeš in da se ne porežeš…”
Tekmovalce sta si razdelila najbolj strastna pršutarja otoka Krk, lastnik hiše oljčnega olja in konobe Nono Siniša Tudor ter lastnik hiše krškega pršuta Vjekovslav Žužić. Prvi je znan po tem, da svojo konobo jeseni spremeni v torkljo, in po tem, da je izumil, kako v gostilno obesiti pršute, ne da bi se ob tem (zaradi vročine in sopare) kvarili. Preprosto je izdelal umetne pršute, ki jih niti ob otipu ne ločimo od pravih. Umetni pršuti so videti tako pristni, da so jih iz nekaterih gostiln že nekaj ukradli. Žužić pa je pred kratkim odprl Hišo krškega pršuta, v kateri suši več kot tisoč slastnih stegen. Žužić je prvi, ki je za svoje pršute prejel oznako zaščitenega geografskega porekla.
“S tako promocijo združujemo proizvajalce domačih avtohtonih proizvodov s turizmom. Ne nazadnje je eden od ciljev turizma tudi spodbujanje lokalne ekonomije. Da bi se torej čim več lokalnih proizvodov znašlo na turističnem tržišču. Za doseganje tega cilja je seveda treba veliko izobraževanja tako domačinov kot gostov. To je šele začetek, za prihodnje leto načrtujemo v tekmovanje vključiti tudi goste in zato že danes pozivamo vse vaše bralce, ki so nedvomno vešči rezanja kraškega pršuta, da se nam pridružijo,” je sklenila Nataša Jurina.
V medijskem delu tekmovanja so se med seboj pomerile štiri dvojice hrvaških in dve ekipi slovenskih medijev. Slovenske barve so branili Tomi Gavranič in Tina Južnič iz kočevskega radia Univox ter dvojica koprskih novinarjev Iztok Umer (Slovenske novice) in Danijel Cek(Primorske novice). Koprska ekipa se je slabše odrezala pri rezanju najdaljše fete, ker je na koncu štel videz fete in ne njena tankost, najboljša pa sta bila v rezanju narezka. Za natanko 10,00 dekagramov sta narezala kar osem fet, medtem ko so jih drugi največ štiri. Za novinarji so se med seboj pomerili še gostinci otoka Krk.
Žirija pod vodstvom župana mesta Krk Darija Vasilića je vse fete in narezke strokovno pregledala in jim podelila točke. Med šestimi ekipami gostincev sta zmagala stara mačka hotela Malin iz Malinske, med novinarskimi ekipami pa sta zbrala največ točk pomočnik odgovornega urednika Novega lista Edi Prodan in fotoreporter Silvano Ježina. Tik za njima sta se na drugo mesto uvrstila koprska novinarja in tako postala letošnja svetovna podprvaka v ročnem rezanju pršuta. Voditelj večera Mario Lipovšek - Batifiaca je sicer Slovenca nekoliko zbadal s kranjsko klobaso in teranom “iz Dežele”, na koncu pa je odkrito pohvalil njuno rokovanje z nožem in pršutom.
Lepe in ne tako lepe fete ter narezke so potem mladi folkloristi razdelili med številne obiskovalce, ki so se jim po treh urah dogajanja že pošteno cedile sline. Najboljše pa sta nagradila sama knez Mikula IV. Frankopanski in kneginja Katarina. NR